"Hrvati in Slovenci bomo imeli en razlog za jezo manj" (foto)

"Ob petih zjutraj sem se odpravil na pot iz Zagreba, da bi prišel pravi čas in se izognil gneči," nam je po tem, ko je na skladu za nasledstvo v Ljubljani oddal zahtevo za verifikacijo svoje devizne vloge, na podlagi katere mu jo bo - če seveda ne bo ovir - Slovenija izplačala, povedal Hrvat Slobodan Hadjikan. V prvi uri po odprtju sklada in začetku sprejemanja se je v vrsto postavilo nekaj deset upravičencev, večinoma iz Slovenije in Hrvaške.

Skupno lahko vlogo odda okrog 230 tisoč upravičencev, ki so imeli nekoč devizne vloge pri LB Sarajevo in Zagreb oziroma so jih podedovali ali pa jih dobili na podlagi veljavnega pravnega posla. Vloge sta hrvaška in bosanska LB po razpadu Jugoslavije zamrznili, tako da varčevalci do njih niso mogli dostopati, zdaj – po sodbi, ki jo je julija lani izdalo evropsko sodišče za človekove pravice – pa jih mora Slovenija poplačati z zamudnimi obrestmi vred.

Jeza v Zagrebu Do včerajšnjega dne so imeli varčevalci čas, da so dokazali, da so upravičeni do poplačila terjatev (v mnogo primerih gre na primer za dediče, ki so morali dokazati, da so upravičeni do deviznih vlog). Pred uradom LB v Zagrebu, kjer so lahko to uredili, se je včeraj nabralo veliko število ljudi, gneča pa je povzročila veliko jeze.

"Tudi jaz sem bil tam," razlaga Hadjikan. "Ljudje smo bili slabo informirani. Sporočilo banke je bilo zavajajoče, saj ga je bilo mogoče razumeti, kot da moramo vsi varčevalci na urad. Pravzaprav pa so morali le tisti, ki niso imeli urejenih dokazil, da so upravičeni do izplačila," pravi. "Mnogi smo prišli po nepotrebnem."

O samem postopku pa pove: "Zadnji čas je, da se to vprašanje reši. Tako bomo imeli Slovenci in Hrvati en razlog manj za jezo. Navsezadnje smo bratje, ta problem pa je ustvarila politika."

Varčevalci: Postopek teče, obresti pa nizke Čeprav bi lahko vlogo oddali tudi po pošti, je nekaj deset prosilcev danes prišlo na sklad za nasledstvo. Ta je vrata odprl ob 9. uri, v dobre pol ure pa je obravnaval okrog deset prosilcev.

Čakajočim se ni pretirano mudilo. "Lahko bi poslal po pošti, a sem prišel osebno, da mi takoj povedo, ali moram vlogo dopolniti. Postopek je jasen, dobro organiziran, mogoča je tudi najava za sestanek s svetovalcem po elektronski pošti," nam je pojasnil eden od njih.

Pred skladom je bilo tako danes slišati le en očitek: po mnenju nekaterih so obresti nizke. Za obdobje do leta 1991 velja pogodbena obrestna mera, za leto 1992 je ta šestodstotna, za vsa nadaljnja leta 1,79-odstotna. Da so te obresti (pre)nizke, je že opozoril odvetnik hrvaških varčevalcev.