GZS izboljšala napoved letošnje rasti na dva odstotka

Medtem ko je Evropska komisija prejšnji teden napoved gospodarske rasti za Slovenijo poslabšala na 1,7 odstotka, sredi marca pa tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je danes Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) napoved popravila navzgor.

Letošnja rast naj bi sicer še vedno zaostajala za tisto iz prejšnjih dveh let, ko so jo poganjali izboljšanje izvozne konkurenčnosti in tudi večje investicije na lokalni ravni, financirane iz iztekajoče se evropske perspektive, so sporočili analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Izvoz se bo letos povečal za 3,9 odstotka, kar je malenkostno poslabšanje predhodne napovedi, predvsem zaradi večjih tveganj na izvoznih trgih in manjšega optimizma pri izvoznikih, čeprav so bili rezultati v prvih dveh mesecih še ugodni.

Državne investicije navzdol, zasebne navzgor

Obseg investicij naj bi se letos predvsem zaradi odsotnosti evropskih projektov ob prehodu v izvajanje nove evropske finančne perspektive zmanjšal za 1,5 odstotka, vendar se bodo zmanjšale le državne investicije, zasebne pa se bodo še naprej povečevale. Na to kažejo tudi izdana gradbena dovoljenja, saj je zaznan postopen porast pri stanovanjskih nepremičninah.

Dodano vrednost bodo poleg industrije v večji meri kot do zdaj poganjale storitvene dejavnosti, napovedujejo na GZS. Te bodo rasle hitreje zaradi višjega trošenja gospodinjstev, ki bo postalo eden pomembnejših dejavnikov pri gospodarski rasti. Rast zasebne potrošnje je med drugim mogoče pričakovati tudi na račun manjšega varčevanja in večjega zadolževanja.

Nevarnost terorističnih napadov v bližnjih državah bo ugodno vplivala na slovenski turizem

Tudi obeti pri domačem in tujskem turizmu so pozitivni, saj število prenočitev gostov ohranja ugodno rast. Nevarnost terorističnih napadov v nekaterih konkurenčnih državah bo imela na domače prilive iz tujskega turizma ugodne učinke, pravijo na GZS.

V letu 2017 naj bi se gospodarska rast pospešila na 2,2 odstotka, predvsem zaradi porasta državnih investicij. Zaradi zniževanja stopnje brezposelnosti naj bi se še dodatno okrepila tudi rast domače potrošnje.

Največja tveganja za svojo napoved na GZS vidijo v evropski dolžniški krizi, ki bi lahko izbruhnila v Grčiji, na Portugalskem ali v Italiji, ter s tem povezanih višjih stroških zadolževanja države in porasta nezaupanja na evropskem trgu. Drugi pomemben element tveganja so geopolitične napetosti v Ukrajini, ki bi lahko v povezavi z novimi sankcijami proti Rusiji pomenile dodaten padec izvoza na vzhodne trge.