Finančni krizi vztrajno sledi valutna vojna

O valutni vojni, ki seje strah po svetu, je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu spregovorila tudi nemška kanclerka Angela Merkel: "Ne morem vam reči, da lahko pogledujem proti Japonski brez skrbi." Kanclerka je namreč zaskrbljena nad namero Japonske, da bi tržišča preplavila z jenom, s čimer bi končali deflacijo v državi. S tem ko bo japonska centralna banka natisnila več denarja, bo povzročila pocenitev jena, s tem pa bo Japonska pripomogla k zvišanju izvoza, piše Deutsche Welle. Ameriška centralna banka govori o kvantitativnem lajšanju Japonska pa ni edina država, ki je prevzela takšno svobodnjaško monetarno politiko. Tudi ameriška centralna banka Federal Reserve je iznašla posebno opravičilo za tiskanje novega denarja, to je namreč poimenovala kot kvantitativno lajšanje. Od začetka finančne in gospodarske krize je ameriška centralna banka znižala obrestne mere tako, da so se te že približale ničli, hkrati pa za nakup državnih obveznic porabila več bilijonov ameriških dolarjev. "Nevarnost je ta, da smo zaradi krize opustili valutno politiko," je za Deutsche Welle povedal Achim Wambach, direktor Inštituta za ekonomsko politiko v Colognu. Depreciacija ene valute vodi k apreciaciji druge valute, kar pomeni, da je Braziliji škodilo tiskanje novega denarja ameriške centralne banke, še piše Deutsche Welle. Vrednost brazilskega reala se je tako v zadnjih dveh letih zvišala za 50 odstotkov, zato je brazilski finančni minister prepričan, da valutna vojna obstaja. Južna Koreja pa je podoben trend opazila ob tiskanju japonskega jena. Obe azijski državi sicer prodajata avtomobile in elektronske naprave, vendar pa se je vrednost južnokorejske valute, vona, zvišala za tretjino v primerjavi z jenom, zaradi česar je Južna Koreja zabeležila padec v izvozu. Kitajska je v valutni vojni tako napadalec kot žrtev Kitajska, drugo največje gospodarstvo na svetu, je v valutni vojni tako napadalec kot žrtev. Kitajska centralna banka je kupila večjo zalogo ameriških državnih obveznic, da bi preprečila zvišanje vrednosti jena, s tem pa spodbudila izvoz, piše Deutsche Welle. Zdaj pa je Kitajska priča padcu potrošnje v industrializiranih državah, kar predstavlja težavo kitajskemu izvozu. Medtem ko vrednost dolarja pada in vrednost jena raste, se je spodbudilo tudi višanje vrednosti evra, čeprav Evropska centralna banka (ECB) ni spreminjala obrestnih mer.

"Morate pogledati, kako se centralne banke vedejo druga do druge. Koliko denarja natisne ECB in koliko ameriška centralna banka," je za Deutsche Welle pojasnil analitik pri Commerzbank Marco Wagner. Z drugimi besedami, ameriška centralna banka je zavzela precej bolj agresiven pristop kot ECB. Predsednik ECB-ja Mario Draghi je obljubil nadaljnji obstoj evra, zato se je zaupanje v evro povrnilo.

Naslednji korak: uvedba strukturnih reform Za zdaj se bodo morale južnoevropske države navaditi na močnejši evro, zaradi česar so njihovi izdelki dražji in jih je pri tej ceni težje izvažati, čeprav te države krvavo potrebujejo dohodek, ki ga ustvarjajo s prodajo izdelkov na tuje. Wagner je za Deutsche Welle še pojasnil, da naslednji korak teh držav ne bo povezan z izmenjavo valut. "Z našega stališča se morajo države znotraj sebe devalvirati, kar pomeni, da morajo uvesti strukturne reforme," je povedal Wagner.

Čeprav so številne države že sprejele stroge reforme, morajo evropske države počakati, da izvejo, ali so s hitrostjo reforme zadovoljni v ECB-ju. Evropski pristop k reševanju krize bi se lahko izkazal za pravilnega, medtem ko lahko japonski način devalvacije vodi v katastrofo, še piše Deutsche Welle. Državni dolg je na Japonskem že presegel 230 odstotkov BDP-ja. Če bo Tokio poskusil oživiti svoje gospodarstvo s še več posojili, se bo znašel v vrtincu, je še prepričan Wagner, kar bi pomenilo, da se bo raven dolga višala, na določeni točki pa bi lahko zasebni investitorji obrnili hrbet Japonski.

Analitik spodbuja k globalni koordinaciji Wagner je za Deutsche Welle še povedal, da bo Japonska dosegla kritično točko še v tem desetletju, pri tem pa dodal, da se spreminjanje monetarne politike ni izkazalo za učinkovito niti v ZDA. Ameriško gospodarstvo okreva počasi, nezaposlenost pa je še vedno osemodstotna. Wambach z inštituta za ekonomsko politiko pa je pozval k globalni koordinaciji, s katero bi premagali krizo. Po njegovem mnenju se je zaradi delnih rešitev oblikovalo tekmovanje, na koncu katerega nihče ne bo zmagal. Po njegovem mnenju je rezultat takšnih rešitev le draga fiskalna politika, ki seje seme naslednji finančni krizi.