Evropski reševalni sklad že zbira denar za pomoč Sloveniji?

Poleg Slovenije spletni Economist kot državo, ki bi lahko za posojilo prosila ESM, omenja tudi Grčijo, ki bi tako dobila že tretji sveženj pomoči, in Portugalsko, ki bi dobila drugega.

V zadnjih tednih lahko v javnosti slišimo vse glasnejše pobude nekaterih, da naj Slovenija zaprosi za pomoč oziroma za posojilo iz evrskega reševalnega sklada ESM. Notranji minister Gregor Virant je tako dejal, da bo, če bodo stresni testi pokazali, da je v bankah nastala bistveno večja finančna luknja, kot so ocenjevali do zdaj, smiselno in najprimerneje, da vlada zaprosi za pomoč iz ESM, ki naj bi bila najcenejša in tudi najprimernejša možnost.

Kaj bi bilo, če bi od zneska ESM vzela tudi Slovenija? Mehanizem stabilnosti ESM lahko sicer skupno posodi do 500 milijard evrov, za zdaj pa so že namenili 100 milijard evrov za dokapitalizacijo nestabilnega španskega finančnega sektorja in devet milijard Cipru, kar pomeni, da jim je na razpolago ostalo še 391 milijard.

ESM lahko državam v evroobmočju sicer pomaga na pet načinov: s posojili (t. i. Sovereign Bailout Loan), z dokapitalizacijo bank prek posojil vladam, s preventivno posojilno pomočjo ter s kupovanjem obveznic na primarnem in sekundarnem trgu državnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Po poročanju nekaterih bi Slovenijo, če bi zaprosila za pomoč ESM, čakalo kar nekaj nevšečnosti. Po izkušnjah drugih držav bi se zmanjšalo zaupanje v domače politike, reforme pa bi morali izpeljati hitreje in bolj korenito. Prav tako je zmotno pričakovati, da se bo ob pomoči takoj povečala gospodarska rast, saj bi kratkoročno gospodarstvo trpelo zaradi ukrepov.