Ekonomist Tajnikar: Vlada dela stvari, ki ne gresta skupaj …

Zvišanje DDV-ja, ki je dodobra razburkalo gospodarske in trgovske vode, po žepu pa bo, kot je že v navadi, udarilo zlasti in samo potrošnike, je danes uveljavljeno. Kakšne podražitve in kje vse jih bo prineslo (trgovina, komunalne dejavnosti, zdravstvo...), je seveda nemogoče napovedati, je pa gotovo dejstvo, da se je splošna stopnja DDV-ja z dozdajšnjih 20 dvignila na 22 odstotkov, znižana stopnja, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa se je zvišala z 8,5 na 9,5 odstotka. Dražji bencini prva posledica višjega DDV-ja Prva posledica višjega DDV-ja je dvig cen naftnih derivatov. Opolnoči so se podražili bencini, neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 2,4 centa na 1,495 evra, 100-oktanski bencin za 2,5 centa na 1,519 evra, dizelsko gorivo pa za 2,3 centa na 1,366 evra za liter. Dražje je tudi kurilno olje – za liter je treba tako po novem odšteti 0,986 evra oziroma 1,6 centa več kot do zdaj.

Trgovci previdni pri izjavah, kako bodo višji DDV vključili v ceno V vrstah vse bolj ostre konkurence med trgovci – Trgovinska zbornica Slovenije je dvig DDV-ja ocenila za neprimeren ukrep – so še zelo previdni pri odgovorih, kako bodo višji DDV vključevali v cene, gotovo pa bodo višjo stopnjo DDV-ja v cene vključevali postopoma. Tudi v največjem trgovcu, Mercatorju, zagotavljajo, da bodo cene izdelkov postopoma prilagodili novemu DDV-ju. Do prvega septembra pa je Mercator zamrznil cene več kot dva tisoč najbolje prodajanim izdelkom za vsakodnevno potrošnjo. V Sparu bodo o spremembah cen izdelkov ob dvigu DDV-ja odločali od izdelka do izdelka, vsekakor pa tako, da bodo ohranili svoj konkurenčni položaj na trgu. Kuhar: Pri hrani gre za simbolične podražitve zaradi dviga DDV-ja Kot meni agrarni ekonomist Aleš Kuhar, gre pri dvigu DDV-ja pri hrani za simbolične podražitve. Za cent, dva, morda tri, zato potrošnik, ki ni izjemno cenovno fanatičen, tega sploh ne bo opazil. Če se bo zvišani DDV prelevil v maloprodajne cene, bo to slovenska gospodinjstva prizadelo v povprečju za od dve do tri kavice na mesec.

Bodo trgovci znižali svoje marže? Škarje in platno je v rokah trgovcev, opozarja Aleš Kuhar. Če se zvišani DDV ne bo prelil v maloprodajne cene, bodo višji DDV preprosto morali kompenzirati trgovci z zniževanjem svojih marž. "Tega pa glede na dozdajšnjo prakso ne verjamem preveč," poudarja agrarni ekonomist. Pošteno bi bilo, da vlada potrošnikom jasno pove, da je to davek, ki ga morajo plačati potrošniki. Zdaj pa se bo vse skupaj netransparentno porazdelilo po prehrambni verigi … Tajnikar: Vlada z višjim DDV-jem ne more zbrati dodatnih 250 milijonov proračunskih prihodkov Vlada si od dviga znižane in splošne stopnje davka na dodano vrednost na letni ravni obeta dodatnih 250 milijonov evrov proračunskih prihodkov. Če se bodo višje davčne stopnje v celoti prelile v drobnoprodajne cene, se bo končna potrošnja zmanjšala za poldrugi odstotek – tako napoveduje vlada Alenke Bratušek. Tega pa ne verjame ekonomist Maks Tajnikar. Z dvigom DDV-ja lahko vladi uspe zbrati polovico manj, 120 ali 130 milijonov evrov, je prepričan Tajnikar.

Dvigovanje davkov in zmanjševanje državne potrošnje je zelo nevarno Potrošnja bo vsekakor padla, vendar velikih pretresov gotovo ne bo. Če pa se bo obenem s padcem potrošnje zmanjšala tudi potrošnja države, kar aktualna vlada Alenke Bratušek ta hip že prakticira, pa je to skrajno nevarno. Učinek bo namreč dvojni in vsekakor nevaren za gospodarsko rast. Pri DDV-ju gre denar iz rok tistega, ki ne potroši dohodka, k tistemu, to je državi, ki vse potroši. Vlada dela dve stvari, ki preprosto ne gresta skupaj. Po eni strani dviguje davke, prek javne potrošnje pa zmanjšuje državno potrošnjo – to je zelo nevarno, opozarja Maks Tajnikar. Če bi dvigovala davke za ohranitev državne potrošnje, potem bi to pozitivno pripomoglo h gospodarski rasti. Dolgoročno pa bi to prineslo dodatne prihodke za proračun, je prepričan ekonomist Maks Tajnikar.