Četrtek, 16. 12. 2021, 15.06
2 leti, 11 mesecev
ECB napovedala konec odkupa pandemičnih vrednostnih papirjev
Evropska centralna banka (ECB) se je danes odločila, da s koncem marca 2022 zaključuje v pandemiji covid-19 oblikovan program odkupovanja obveznic. Ob tem pa bo v drugem četrtletju 2022 okrepila program nakupa vrednostnih papirjev, ki ga je oblikovala pred tem. Ključna obrestna mera ostaja nespremenjena.
ECB je na današnjem zasedanju odločila, da bo v prvem četrtletju prihodnjega leta zmanjšala hitrost nakupov v okviru programa neto nakupov vrednostnih papirjev (PEPP) v skupnem obsegu 1.850 milijard evrov, nato pa ga bo konec marca 2022 zaključila.
Da bi se izognila nenadnemu zmanjšanju nakupa obveznic, bo povečala hitrost programa nakupa vrednostnih papirjev (APP), v okviru katerega je od leta 2015 odkupila za več kot tri tisoč milijard evrov.
Obrestna mera že šest let nič odstotkov
V drugem četrtletju 2022 ga bo povečala z zdajšnjih 20 milijard na 40 milijard evrov na mesec, v tretjem četrtletju 2022 pa ga bo zmanjšala na 30 milijard evrov. Z oktobrom 2022 naj bi se znova znižal na 20 milijard evrov na mesec.
Svet ECB je danes po pričakovanjih pustil ključno obrestno mero, ki je že skoraj šest let nič odstotkov, nespremenjeno. Nespremenjena in negativna ostaja tudi depozitna obrestna mera.
ECB znižala napoved gospodarske rasti za leto 2022 na 4,2 odstotka
Evropska centralna banka (ECB) je danes zvišala napoved gospodarske rasti v območju evra za letošnje leto za 0,1 odstotne točke na 5,1 odstotka, za prihodnje leto pa jo je znižala za 0,4 odstotne točke na 4,2 odstotka. Občutno navzgor je popravila tudi napoved inflacije, ki naj bi bila prihodnje leto 3,2-odstotna, kar je krepko nad ciljem ECB.
Predsednica ECB Christine Lagarde je po današnjem zasedanju sveta ECB predstavila nekatere najnovejše napovedi osrednje denarne ustanove v območju evra. Poleg ocen za letošnje in prihodnje leto - popravki navzdol za leto 2022 odražajo težave zaradi ozkih grl v dobavni verigi - so se v banki dotaknili tudi prihodnjega obdobja.
Leta 2023 naj bi bila gospodarska rast 2,9-odstotna, kar je precej več od predhodne septembrske napovedi, postavljene pri 2,1 odstotka. Leta 2024 pa naj bi se rast gospodarstva evrskih držav upočasnila na 1,6 odstotka, napoved povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Razkrili tudi oceno inflacije
ECB je danes razkrila tudi oceno prihodnje inflacije, ki naj bi bila letos in prihodnje leto zaradi cen v energetiki in oteženega dostopa do nekaterih materialov krepko nad dvoodstodnim ciljem banke, nato pa naj bi stopnja rasti cen upadla.
Letos naj bi bila rast cen življenjskih potrebščin 2,6-, prihodnje leto pa 3,2-odstotna, je dejala Lagardova in opozorila, da so septembra pričakovali precej nižje številke, in sicer za letos 2,2 odstotka, za leto 2022 pa 1,7 odstotka.
Leta 2023 naj bi se rast cen življenjskih potrebščin stabilizirala pri 1,8 odstotka (po septembrski napovedi pri 1,5 odstotka), prav toliko naj bi inflacija znašala tudi leta 2024.