Četrtek,
19. 1. 2012,
18.34

Osveženo pred

5 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Slovenija tranzicija bančni sistem

Četrtek, 19. 1. 2012, 18.34

5 let, 4 mesece

EBRD: Slovenija mora poskrbeti za bančni sektor

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Ena glavnih nalog tranzicijskih držav, tudi Slovenije, bo v prihodnje zagotoviti zdravje bančnega sektorja, je dejal regionalni ekonomist Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Alexander Lehmann.

Kot v poročilu o tranziciji za leto 2011 izpostavlja EBRD, bodo za Slovenijo v letošnjem letu ključne tri prioritete. Vlada bi morala ustvariti večjo soglasje javnosti o potrebnosti pokojninske reforme, nujno pa je tudi prestrukturiranje in morebitna privatizacija državnih podjetij.

Bančni sektor izpostavljen kot "ključni dejavnik tveganja" Največ besed pa je Alexander Lehmann namenil bančnemu sektorju. Ta je tudi v poročilu EBRD izpostavljen kot "ključni dejavnik tveganja" v času počasne gospodarske rasti in nepredvidljivega okolja na evropskih bančnih trgih. "Država bi morala zmanjšati svojo neposredno vpetost v sprejemanje odločitev v bankah, umakniti garancije in načrtovati privatizacijo bank v državi lasti," navaja poročilo.

"V novi fazi krize je kreditni krč največje tveganje" Lehmann je med težavami bank v tranzicijskih državah izpostavil, da banke znižujejo svojo izpostavljenost do drugih držav, kar bi lahko trajalo še več let in bo zagotovo vodilo k zmanjševanju posojil. V t.i. novi fazi krize je kreditni krč največje tveganje, tudi v Sloveniji, je poudaril Lehmann.

"Primerni vlagatelji obstajajo" Ekonomist je v luči poziva k umiku države iz bančnega sektorja izrazil še prepričanje, da obstajajo primerni vlagatelji, ki bi bili lahko zainteresirani tudi za slovenske banke. Te morajo biti primerno ocenjene, je menil. Sicer pa je izpostavil še, da povezovanje bank pogosto sledi trgovinskim tokovom med državami.

Bolj kot so ljudje občutili krizo, bolj so se obrnili proti demokraciji in svobodnemu trgu Osrednje ugotovitve poročila, ki je bilo izdano novembra lani, se sicer nanaša na podporo demokraciji in tržnemu gospodarstvu v tranzicijskih državah v luči krize. Ta podpora se je v novih članicah EU po letu 2006 občutno zmanjšala. Bolj kot so ljudje občutili posledice krize, bolj so se obrnili proti demokraciji in svobodnemu trgu. Do občutnega padca podpore je prišlo tudi v Sloveniji.