Četrtek, 12. 7. 2018, 16.32
6 let, 3 mesece
Država ne želi več deliti dobička z delavci v Hitu
Letošnje leto bo zadnje, ko bodo v novogoriškem Hitu z zaposlenimi delili del ustvarjenega dobička. Tako so se odločili državni lastniki.
V Hitu so lani močno presegli načrte in dosegli najboljše poslovne rezultate po letu 2006. Ob devetodstotni rasti prihodkov od prodaje so ustvarili nekaj manj kot šest milijonov evrov dobička, katerega del so delili tudi z zaposlenimi.
Po dostopnih podatkih je več kot 1.700 delavcev prejelo okoli 650 tisoč evrov, kar v povprečju znese do 368 evrov bruto na osebo. To je največ, odkar so se v Hitu leta 2014 odločili, da bodo sadove sanacije želi ne le delničarji in uprava, ampak tudi zaposleni.
Toda udeležbe delavcev pri dobičku, s katero so nekoliko ublažili posledice zniževanja plač in odpuščanja, bo že v kratkem konec.
V letu 2019 nič več dobička za zaposlene
Država kot največja lastnica Hita se je odločila, da ne bo (več) podprla sheme, po kateri delavcem pripada do deset odstotkov ustvarjenega čistega dobička. "Prepoved" izplačila dobička delavcem bo začela veljati s prihodnjim letom.
Uprava družbe, ki ji predseduje Janez Mlakar, je delničarjem predlagala, naj se pogodba sklene tudi za leto 2019, vendar sta temu nasprotovala Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad), ki imata v rokah večinski lastniški delež.
Janez Mlakar (desno), predsednik uprave Hita
"Na podlagi poslovanja družbe in skupine HIT v letu 2017, tekočega poslovanja in gibanja stroškov dela namreč ocenjujemo, da je zaradi nadaljnje racionalizacije stroškov potrebno urediti preglednejši sistem nagrajevanja in plačnega sistema," so odločitev utemeljili v SDH pod vodstvom Lidie Glavine.
Po neuradnih informacijah je poslovanje Hita v letošnjem letu bistveno slabše kot lani. Državni lastniki naj bi tudi menili, da so plače v Hitu kljub drastičnemu zmanjšanju še vedno razmeroma visoke. Po javno dostopnih podatkih v povprečju znašajo dva tisoč evrov bruto na zaposlenega.
Država hoče več denarja iz Hita
V SDH so tudi poudarili, da so se "glede na finančni položaj družbe" odpovedali običajni praksi in niso zahtevali izplačila polovice čistega dobička v obliki dividend. Delničarji bodo prejeli okoli 1,15 milijona evrov bruto.
Hit ima po podatkih iz konca lanskega leta za več kot 95 milijonov evrov finančnih obveznosti, večino od tega kratkoročnih, ki bi morale v plačilo zapasti v letošnjem letu.
Iz pojasnil predstavnikov države na zadnjih dveh skupščinah Hita tudi izhaja, da so se za omejitev delitve dobička z zaposlenimi v prvi vrsti odločili zato, da bi več denarja ostalo za državo in druge lastnike.
V pogodbe o delitvi dobička so vnašali dodatne pogoje, pod katerimi sploh lahko pride do izplačila. Tako mora Hit doseči zadostno raven dobička, da je na voljo dovolj denarja za izplačilo dividend prednostnim in navadnim delničarjem.
Poleg tega so zavrnili predlog uprave, po katerem bi šel preostanek bilančnega dobička v višini 3,3 milijona evrov za druge rezerve. Po nasprotnem predlogu SDH in Kada si ga lahko razdelijo v naslednjih letih.
Večletna pogodba je enako nižji kupnini za Hit
Eden od pomembnih razlogov za omejitev delitve dobička z zaposlenimi bi lahko bila tudi že dalj časa napovedana privatizacija Hita.
Novogoriška igralniška družba se je v začetku letošnjega leta znašla na seznamu SDH za prodajo. Pred tem bi morala država sprejeti spremembe zakona o igrah na srečo, po katerih bi odprli vrata zasebnemu kapitalu v lastništvo zdaj "državnih" igralnic.
Tako je lani država odločila, da v Hitu podpišejo enoletno namesto večletne pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku.
"Glede na dejstvo, da se pričakujejo spremembe zakona o igrah na srečo (...), sklepanje pogodb o udeležbi delavcev na dobičku za daljše časovno obdobje ni primerno, ker bi to lahko bilo v nasprotju s pričakovanji vlagateljev in bi vplivalo na pogajanja," so tedaj utemeljili.
Toda novela zakona o igrah na srečo je znova padla v vodo.
4