Dokapitalizirane banke se morajo začeti ukvarjati z malimi in srednjimi podjetji

Banka Slovenije je med letoma 2012 in 2013 intenzivno sodelovala pri prestrukturiranju prezadolženih velikih slovenskih podjetij, med njimi Pivovarne Laško. Do danes so sprejeli 48 krovnih sporazumov o prestrukturiranju, med katerimi je bilo nekaj zelo uspešno izvedenih, nekaj srednje uspešnih zgodb, nekaj pa jih bo treba še bistveno popraviti, pojasnjujejo v centralni banki.

"V prihodnosti ne vidimo več toliko težav z reševanjem velikih podjetij, temveč bolj v reševanju poslovnega in lastniškega prestrukturiranja. Končni cilj centralne banke namreč ni bil začasno financiranje podjetij in nadalje poslovanja, temveč predvsem možnost rasti, odgovornega lastništva in ponovnega financiranja bank," je v pogovoru z novinarji dejal namestnik guvernerja Banke Slovenije Janez Fabijan.

Več pozornosti malim in srednjim podjetjem V tem trenutku Banka Slovenije bistveno večjo pozornost namenja malim in srednjim podjetjem. Število stečajev se je namreč v lanskem letu drastično povečalo. Prav tako sodišča zaznavajo občutno povečanje števila postopkov poenostavljenih prisilnih poravnav v teh podjetjih. To se je lani glede na leto 2013 povečalo za slabih 250 odstotkov.

"Banke morajo v drugi polovici leta veliko narediti za prestrukturiranje malih in srednjih podjetij, jim biti v podporo in skupaj morajo iskati poslovne priložnosti. Z davkoplačevalskim denarjem sanirane banke imajo nalogo, da denar prenesejo v gospodarsko rast. Gre za izjemno zahtevno nalogo, kjer se bo pokazalo, katera banka zna narediti segmentacijo podjetij, uporabiti pravilni pristop in iskati perspektivna podjetja. To bo pravi pokazatelj, kdo je dober bančnik," poudarja Fabijan.

Za odkup slabih terjatev vlada ogromno zanimanja Pri tem Fabijan opozarja, da se bo, če bomo zaspali na napovedih o več kot dvoodstotni gospodarski rasti in se ne bomo pravilno odzvali, znesek slabih posojil še povečeval. Ta je konec lanskega leta v bankah in v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) znašal devet milijard evrov.

Za odkup slabih terjatev slovenskih bank se sicer po njegovih besedah zanima ogromno tujih, pa tudi domačih skladov. Na Banki Slovenije imajo tudi že precej konkretnih predlogov za pripravo zasebne iniciative, kamor bi se prenesel trg slabih posojil.

Slovenske banke morajo sicer do 15. maja centralni banki poslati programe za zmanjšanje slabih posojil. V njih morata biti opredeljena način in časovni okvir, izvajanje pa bo nadzorovala centralna banka.

Banke sedijo na 1,2 milijarde evrov denarja Slovenija ima trenutno izredno akumulativno monetarno politiko in izjemno likvidne banke. Te imajo trenutno v bilanci centralne banke 1,2 milijarde evrov, za kar ji morajo zaradi negativnih obrestnih mer celo plačevati 0,2 odstotka letno. Država mora zato z novimi produktivnimi naložbami podpreti mala in srednja podjetja. Tudi tista podjetja, ki so trpela zaradi prestrukturiranja velikih podjetij v dobaviteljskih verigah, opozarjajo v centralni banki.

"Moment gospodarske rasti nas ne sme uspavati. To je šele osnovni začetek. Vse sile je treba nameniti spodbujanju investicij v produktivne namene. Ključno je, da država ob fiskalni konsolidaciji s strukturno razvojno naravnanim proračunom hkrati spodbuja investicije. Pričakujemo, da bi za prihodnje leto načrtovano konsolidacijo izvedli z večjo gospodarsko rastjo, kot je predvidena," je dejal Fabijan ter dodal, da nosilci ekonomskih politik v drugi polovici letošnjega in prvi polovici prihodnjega leta ne smejo zaspati.