Petek, 24. 11. 2017, 4.00
6 let, 11 mesecev
Do kdaj bodo prekarci še v nemilosti delodajalcev
Inšpektorat za delo v mesecu dni še ni izdal nobene odločbe, ki bi podjetja obvezovala k zaposlitvam prekarcev. Delodajalci so pri prikrivanju elementov delovnega razmerja vse bolj inovativni, dokazovanje kadrovsko podhranjenih inšpektorjev pa je zahtevno in dolgotrajno.
Mineva mesec dni, odkar velja novela zakona o inšpekciji dela (ZID-1). Ta mini reforma dela skuša med drugim reševati vprašanje prekarnosti delavcev in pristojnosti delovne inšpekcije. Po novem lahko inšpektorji od delodajalca, čigar delavci delajo na podlagi pogodb civilnega prava, njihovo delo pa ima elemente delovnega razmerja, zahtevajo, da tem delavcem v roku treh dni ponudi ustrezno pogodbo o zaposlitvi.
Če delodajalec ne sledi navodilom, ga čaka kazen
V slovenski zakonodaji je bilo že zdaj jasno zapisano, da mora delodajalec z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo elementi delovnega razmerja. A ker se to v praksi velikokrat ni zgodilo, to zdaj še bolj jasno opredeljuje nov zakon. Delavec lahko v primeru neizročitve predloga pogodbe o zaposlitvi ali v primeru izročitve neustreznega predloga pogodbe o zaposlitvi sproži postopke na delovnem sodišču. Če delodajalec tega ne stori, ga čaka tri tisoč evrov globe.
Natakarica se mora na poziv sporazumevati s tujimi gosti
Na inšpektoratu za delo poudarjajo, da nadzor nad prikritimi oblikami dela opravljajo že ves čas, novela zakona pa jim daje možnost dodatnega ukrepanja. A ob tem opozarjajo, da je postopek ugotavljanja in dokazovanja kršitev dolgotrajen proces.
"Inšpektorji morajo za vsakega posameznega delavca ugotavljati in ugotoviti vse elemente delovnega razmerja, ki jih skušajo delodajalci na najrazličnejše načine prikriti. Pri tem so vse bolj inovativni," ugotavljajo na inšpektoratu za delo.
Na inšpektoratu za delo, ki ga vodi Nataša Trček, je trenutno zaposlenih 43 inšpektorjev, ki poleg zakona o inšpekciji dela nadzirajo številne druge zakone. Tako so delovni inšpektorji med drugim zasledili primer, ko je bila v podjemni pogodbi za natakarico navedena "pomoč pri sporazumevanju s tujimi gosti (prevajanje) po potrebi oziroma po predhodnem dogovoru oziroma na poziv". Delodajalec je želel s tem prikazati, da zaposlenega potrebuje za občasno pomoč pri prevajanju, s čimer delavec naj ne bi nepretrgoma opravljal dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca. S tem bi izpolnjeval pogoje za redno zaposlitev.
Ali pa so inšpektorji naleteli na primere, ko so delodajalci prekarcem zaračunavali najemnino za delovni prostor in računalnik, s čimer se želijo izogniti vsakršni povezanosti z elementi rednega delovnega razmerja. Inšpektor mora kršitev delodajalca dokazati, standardi dokazovanja pa so zelo visoki.
Inšpektorji se odzivajo le še na prijave
Inšpektorat za delo kljub zvišanju zaposlenih v javni upravi v zadnjem letu še ni dobil kadrovskih okrepitev. Trenutno je zaposlenih 43 inšpektorjev, ki poleg tega zakona nadzirajo še številne druge. Odbor DZ je sicer sprejel sklep o zaposlitvi dodatnih 20 inšpektorjev, a ga mora s kadrovskim načrtom za prihodnje leto potrditi vlada.
"Vsekakor bi si želeli kadrovskih okrepitev, saj so zahteve in pričakovanja od inšpektorjev vse višje. Zaradi tega na primer nadzore na področju delovnih razmerij opravljamo izključno na podlagi prijav, inšpektorji pa so vse bolj obremenjeni," pojasnjujejo na inšpektoratu.
Ministrstvo: Učinkov zakona še ni mogoče oceniti
Na ministrstvu za delo trenutno ne pripravljajo dodatnih ukrepov o prekarnosti, saj je treba videti učinke šele nedavno uveljavljenih rešitev. Kot pravijo, je od njihove uveljavitve preteklo zelo malo časa in učinkov še ni mogoče oceniti.
Dodajajo, da na inšpektoratu za delo že nekaj let poseben poudarek v nadzoru dajejo različnim tako imenovanim prekarnim oblikam dela in da so s svojimi aktivnostmi v posameznih primerih že dosegli zaposlitev večjega števila delavcev.
Na ministrstvu, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, pravijo, da si ves čas prizadevajo za krepitev inšpekcije, tudi kadrovsko. Skupaj z inšpektoratom so vlado že pozvali k ustrezni spremembi oziroma povečanju predloga števila dovoljenih zaposlitev v skupnem kadrovskem načrtu za leti 2018 in 2019.
Shod prekarcev bo 12. 12. ob 12. uri
V sindikatu prekarcev, ki ga vodi Marko Funkl, še niso prejeli nikakršnih impulzov s terena, da bi se od sprejema zakonodaje karkoli spremenilo.
V sindikatu prekarcev, ki ga vodi Marko Funkl, se bojijo, da ne gre zgolj za zakon, ki blagodejno deluje samo na papirju. "Menimo, da je na potezi ministrstvo, ki je nadrejeno inšpektoratu in je tudi vodilo koordinacijo sprememb delovne zakonodaje. Če ni šlo zgolj za zakon, ki blagodejno deluje samo na papirju, smo prepričani, da je ZID-1 lahko primerna podlaga za začetek reševanja problematike prekarnosti. Zato ministrstvo pozivamo, da se do problematike prekarnosti jasno opredeli. S tem namenom bomo organizirali tudi javni shod pred ministrstvom za delo, ki bo v torek, 12. 12. 2017, ob 12. uri," pravi Funkl.
10