Ponedeljek, 3. 2. 2025, 22.20
5 ur, 23 minut
Intervju z direktorjem maloprodaje v Mlinarju
Dino Lakoš: Letos v Sloveniji načrtujemo 25-odstotno rast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
"Kar se tiče birokracije, je Slovenija še najbolj prijazno okolje, na Hrvaškem in v Srbiji se soočamo še z večjimi izzivi," pravi Dino Lakoš, direktor maloprodaje v Mlinarju.
Hrvaško podjetje Mlinar je v Sloveniji v dobrem desetletju postalo pomemben igralec na maloprodajnem trgu pekovskih izdelkov. "Eden izmed glavnih razlogov za izkazano zaupanje slovenskih kupcev je zagotovo dobro razmerje med ceno in kakovostjo proizvodov. Kupce se ves čas trudimo prepričati s kvaliteto," je v pogovoru za Siol pojasnil direktor maloprodaje Dino Lakoš, ki razkriva tudi ambiciozne načrte za v prihodnje. Vsako leto načrtujejo odprtje od treh do štirih novih poslovalnic, spregovoril pa je tudi o vzrokih za zaprtje njihove pekarne v središču Ljubljane.
Mlinar je hrvaško pekovsko podjetje s tradicijo iz leta 1903, ko je bilo v Križevcih ustanovljeno podjetje "Prvi križevački paromlin i paropila Hinko Švarc i sinovi". Doslej je podjetje prešlo skozi različne faze razvoja in modernizacije.
Od leta 2003 do 2019 je Mlinar vodil osješki podjetnik Mate Škojo, nato pa je leta 2019 večinski lastnik podjetja postal investicijski sklad Mid Europa Partners s sedežem v Londonu.
Konec leta 2024 je večinski delež v Mlinarju prevzel hrvaški finančni sklad Bosquar Invest. Gre za hitro rastoče podjetje, osredotočeno na ustvarjanje vodilnih podjetij v različnih panogah v Srednji in Vzhodni Evropi, vključno s prehrambeno industrijo. Njihov poslovni model temelji na organski rasti in strategiji prevzemov, trenutno pa vidijo velik potencial v prehrambeni industriji.
Mlinarjeve pekarne so na slovenskem trgu prisotne že 12 let. Zdi se, da so Slovenci dobro sprejeli vašo ponudbo. Kaj so po vašem mnenju glavni razlogi za to?
S poslovanjem v Sloveniji, kjer imamo 17 prodajaln, smo zadovoljni. Vseh 12 let beležimo konstantno rast prodaje. Uspelo nam je vzpostaviti zaupanje kupcev, ki so prepoznali kvaliteto naših proizvodov. Eden izmed glavnih razlogov za izkazano zaupanje je zagotovo dobro razmerje med ceno in kakovostjo proizvodov. Kupce se ves čas trudimo prepričati s kvaliteto. Naše razmerje med ceno in kakovostjo je tudi eno najboljših na tržišču; ne samo v Sloveniji, temveč tudi na Hrvaškem, v Srbiji in BiH, kjer smo prisotni.
Prodajni program stalno prilagajamo željam slovenskih kupcev, kar sicer počnemo tudi na drugih trgih. Vsak trg je namreč specifičen. V Sloveniji smo najbolj prepoznavni po sendvičih, v zadnjem obdobju pa beležimo veliko rast prodaje na segmentu pic in kruha. Razlog je zagotovo v najbolj konkurenčni ceni teh proizvodov na tržišču. Vračanje kupcev potrjuje, da so prepoznali našo kvaliteto.
Ali so se v tem obdobju navade slovenskih kupcev kaj spremenile? Ste morali zaradi tega spreminjati svoj poslovni model?
Da, opazili smo, da so slovenski kupci veliko bolj usmerjeni v zdrav način življenja kot drugi narodi v regiji. Temu smo s kakovostnimi proizvodi in sestavinami prilagodili tudi svoj prodajni program. Večina naših živil je lokalnega izvora, kar se posledično odraža v okusih in kvaliteti proizvodov. Ves čas se jih trudimo še izboljšati. Najnovejši proizvod je kruh z drožmi, ki so ga slovenski kupci, tudi zaradi konkurenčne cene, lepo sprejeli. Postal je najbolj prodajan kruh v naših prodajalnah.
Opazili smo, da Slovenke in Slovenci konce tedna radi preživljajo v naravi, kar še bolj potrjuje nagnjenost k zdravemu načinu življenja.
Ugotovili smo tudi, da slovenski kupci ne želijo kupovati samo za domov, temveč se želijo usesti in v miru pojesti. Zato smo se odločili za spremembo koncepta prodajaln, kjer se kupci lahko tudi usedejo. Gre za nekakšen koncept kavarn oziroma Mlinar caffe.
Nov koncept Mlinarjevih prodajaln je zasnovan kot nekakšna kavarna, kjer lahko kupci tudi posedijo in v miru uživajo v svežih izdelkih.
Kako ste zadovoljni s poslovanjem?
Vseh 12 let poslovanja v Sloveniji beležimo rast, večinoma gre za organsko rast podjetja. V zadnjem obdobju smo sprejeli načrte za dodatno širjenje mreže prodajaln. Vsako leto nameravamo odpreti od tri do štiri nove poslovalnice. Prejšnjo jesen smo odprli novi trgovini v Celju in Kranju, pri čemer v Kranju doslej še nismo bili prisotni.
Obe sta zasnovani v konceptu kavarne in sta hitro postali priljubljeni med tamkajšnjimi kupci. Podpisali smo že pogodbo za območje BTC v Ljubljani, kjer bomo prav tako odprli novo enoto. Do konca leta nameravamo odpreti tri ali štiri prodajalne. Letos v Sloveniji načrtujemo 25-odstotno rast prihodkov.
Kako ste poslovali lani?
Preteklo leto smo sicer zaradi manjše konsolidacije in zapiranja nekaterih nedobičkonosnih prodajaln beležili enomestno rast prihodkov.
Zakaj ste se konec lanskega leta odločili zapreti prodajalno na Slovenski cesti 51 v središču Ljubljane?
Trgovina na Slovenski cesti je bila samopostrežna, kjer so si kupci lahko sami izbirali izdelke, podobno kot v živilskih trgovinah velikih trgovskih verig. Od odprtja dalje je bila nekakšen eksperiment, s katerim smo želeli preveriti, ali lahko s tem načinom znižamo stroške poslovanja enote in ponudimo konkurenčnejšo ceno izdelkov. Pogosto nas namreč sprašujejo, zakaj smo dražji od velikih trgovcev, kjer si kupci pekovske izdelke postrežejo sami. Njihov strošek prodajalca je na količino proizvodov s tem bistveno nižji, manjši je strošek najemnine glede na kvadraturo prodajalne. Nam se takšen model ni obnesel, saj smo še vedno imeli zaposlene, ki so stranke stregli za pultom.
"Verjamem, da bomo prebivalcem Ljubljane lahko v prihodnosti ponudili novo in večjo lokacijo v središču mesta, ki bo nudila še boljšo uporabniško izkušnjo."
To je bil glavni razlog za zaprtje poslovalnice na Slovenski cesti. Prav tako kupci niso najbolje sprejeli samopostrežnega načina, poslovalnica pa je bila premajhna, da bi jo lahko preuredili v koncept kavarne. Če se bomo znova odločili za odprtje v središču Ljubljane, bomo iskali večji prostor, kjer bomo gostom lahko omogočili tudi kavarniško izkušnjo.
Ali ste po zaprtju prodajalne prejeli kakšne povratne informacije stalnih strank?
Zavedamo se, da kupci zagotovo niso bili zadovoljni. Verjamem, da jim bomo lahko v prihodnosti ponudili novo in večjo lokacijo v središču mesta, ki bo nudila še boljšo uporabniško izkušnjo.
Je zaprtje te trgovine morda tudi prelomnica za novo poslovno strategijo Mlinarja?
Doslej smo rasli zgolj organsko, utrdili smo tudi svojo blagovno znamko. Rast je bila stabilna, zdaj pa prihaja val širjenja prodajne mreže in akvizicije. Rast prihodkov načrtujemo doseči tudi z novimi proizvodi. Samo minuli teden smo na trg lansirali devet novih proizvodov. Večina se jih nanaša na nove okuse sendvičev, ki so v Sloveniji najbolj priljubljeni, med novostmi pa so med drugim pastrami beef ali pulled pork sendviči. Novi so tudi krofi z dvojnim nadevom nutele, ki je trend med mladimi. Začenjamo s prodajo "fit zajtrkov" v lončku, ki so sestavljeni iz jogurta, musli žitaric in sadja. Verjamemo, da bodo nove proizvode pozitivno sprejeli tudi slovenski kupci. Skušamo se torej prilagajati vsem segmentom kupcev.
Nameravate v prihodnje zapreti še katero izmed obstoječih prodajaln?
Ne. Zaprli smo vse tiste enote, ki niso bile dobičkonosne ali niso ustrezale novemu konceptu kavarniških prodajaln. Novih zaprtij tako ne načrtujemo.
Ali se tudi vi soočate s težavo pridobivanja kadrov za delo v vaših poslovalnicah?
Da, tako kot večina drugih zaposlovalcev v Evropi. Prebivalci se starajo, novih delavcev pa primanjkuje skoraj v vseh panogah. Temu se skušamo čim bolj prilagoditi. Na Hrvaškem primankljaj domače delovne sile rešujemo z delavci s Filipinov, ki so se izkazali za najbolj podoben kader naši kulturi. Zelo dobro so se asimilirali z lokalnim prebivalstvom. Tudi po svetu so cenjen kader v gostinski panogi.
"Zaposlovanje sodelavcev s Filipinov vidimo kot zelo dobro možnost v primerih, ko nam lokalni delavci in delavci iz regije niso na voljo."
V Sloveniji trenutno nimamo teh težav, za zdaj zaposlujemo le delavce iz Slovenije in morda nekaj iz regije. Morda bomo morali v prihodnosti ravnati drugače. Trudimo se, da so naši zaposleni zadovoljni, da se počutijo sprejeto in so dobri timski igralci. Plače smo povečali že lani, enako nameravamo storiti tudi letos.
Torej ne izključujete možnosti, da v prihodnje tudi v Sloveniji zaposlite filipinske delavce?
Tako kot pri drugih izzivih, s katerimi se soočamo, se bomo tudi v tem primeru odzvali kakovostno in hitro, pri čemer bomo zagotovo poskrbeli, da sprejemamo najboljše rešitve. Zaposlovanje sodelavcev s Filipinov vidimo kot zelo dobro možnost v primerih, ko nam lokalni delavci in delavci iz regije niso na voljo.
Koliko delavcev je trenutno zaposlenih v Sloveniji?
Okoli 70 ljudi. Vsi naši zaposleni prejemajo plačo, ki je skladna s povprečno plačo v prehrambni industriji, hkrati pa jo nameravamo še naprej povečevati.
Kako sicer ocenjujete poslovno okolje v Sloveniji glede na druge trge, kjer ste prisotni?
Skupina Mlinar pozitivno posluje na vseh treh trgih. V Srbiji sicer poslujemo pod blagovno znamko Hleb&Kifle, v BiH pa imamo franšizo. Kar se tiče birokracije, je Slovenija še najprijaznejše okolje, na Hrvaškem in v Srbiji se soočamo še z večjimi izzivi.
Kateri so glavni izzivi, s katerimi se soočate kot direktor maloprodaje?
Že omenjeno pomanjkanje delavcev in inflacija. Z optimizacijo dela in procesov se borimo proti inflaciji. Rast plač in cen surovin uravnavamo s svojo organsko rastjo.
Kdo vam predstavlja največjo konkurenco v Sloveniji?
Velike trgovske verige, kjer so Slovenci poleg drugih živilskih proizvodov navajeni kupovati tudi kruh. Prav tako nam konkurenco predstavlja veriga Žitovih trgovin. To se trudimo spremeniti tudi z vlaganjem v sodobnejšo prozvodnjo.
Kaj pa male, družinske pekarne, ki so se v Sloveniji v zadnjih letih zelo razširile?
Kvaliteta njihovih proizvodov ni niti blizu kakovosti Mlinarjevih proizvodov. Zaradi slabše kakovosti so lahko tudi cenejši, s čimer nagovarjajo del kupcev. Svojo tržno nišo so našli tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Prav tako nimajo težav z iskanjem delovne sile, saj so v družinski lasti.
"Zagnali smo nov investicijski ciklus za širjenje trgovske mreže, še naprej bomo organsko rasli in na trge lansirali nove proizvode. Novi lastnik nas bo še naprej podpiral na tej poti."
Kako vidite prihodnost maloprodaje v luči digitalizacije?
Na to vprašanje je težko odgovoriti. S pojavom epidemije covid-19 se je močno razširila dostava hrane na dom in s tem prinesla velike spremembe. Še vedno pa nikoli ne bomo mogli pojesti digitalnega krofa, temveč ga bomo morali kupiti v poslovalnici ali naročiti na dom. Dolgoročno v segmentu dostave pričakujemo veliko rast. Z Woltom že zdaj dobro sodelujemo, v prihodnosti ga nameravamo še izboljšati.
Letos smo vsem našim strankam ponudili lastno aplikacijo z digitalno kartico zvestobe, ki prinaša ugodnosti, popuste in dodatne proizvode. Z občasnim anketiranjem uporabnikov aplikacije želimo pridobiti informacije kupcev, ki nam bodo omogočile hitrejše odzive na njihove potrebe.
Mlinar je konec lanskega leta dobil novega večinskega lastnika, hrvaški finančni sklad Bosquar Invest. Kaj se bo spremenilo?
Zagnali smo nov investicijski ciklus za širjenje trgovske mreže, še naprej bomo organsko rasli in na trge lansirali nove proizvode. Novi lastnik nas bo še naprej podpiral na tej poti.
So načrti tudi v akviziciji?
Novi lastniki so v medijih najavili tudi morebitne akvizicije v prihodnosti.
Bosquar Invest je lani postal tudi večinski lastnik slovenske agroživilske skupine Panvita. Ali je 100 milijonov vreden nakup Mlinarja del nove prehrambene vertikale sklada?
Postopek prevzema še vedno poteka in ni v celoti zaključen, zato podrobnosti trenutno ne morem razkriti. Ko bo vse dokončno urejeno, bomo lahko posredovali konkretnejše informacije.
