Delavcem Ptujskih pekarn grozi, da bodo ostali brez plač

Z direktorjem Erikom Hribernikom se bo sindikat sestal v sredo, nato pa se bo odločal o morebitni stavki. Kot je povedal sekretar podravske Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Gregor Cerar, je Hribernik prejšnji teden sklical zbor delavcev, na katerem je zaposlenim sporočil, da imajo blokirane račune ter da naj ne pričakujejo izplačila plač na zakonsko določen rok, torej do 18. v mesecu. Ob tem jim je zagotovil, da naj bi jim plače izplačali do konca meseca.

Presenečeni nad negativnim odzivom izredne uprave Probanke Cerarja sicer na zboru delavcev ni bilo, saj mu direktor ni dovolil prisotnosti, so pa delavci pozneje razburjeni in razočarani sami prišli do njegove pisarne. Po njegovih besedah se bo v sredo z direktorjem sestal vodja sindikata v podjetju Branko Kolarič in če 18. novembra ne bo plače, bo, kot kaže zdaj, 60 delavcev že naslednji dan opozorilno stavkalo. Kolarič tega še ni potrdil, saj pravi, da se želi najprej sestati z vodstvom podjetja.

Prvega moža ptujske pekarne in slaščičarne s 65-letno tradicijo, ki je tako kot celjska družba Klasje že nekaj časa del imperija velenjskega poslovneža Tomaža Ročnika, je po njegovih besedah presenetil negativen odziv izredne uprave Probanke na njihove pobude za podaljšanje kreditnega aranžmaja.

Z odprtim pismom celo na vrh slovenske politike Danes se je z odprtim pismom obrnil celo na vrh slovenske politike, v katerem je sicer zapisal, da položaja podjetja nima namena politizirati. "Pa vendarle imate na banke v likvidaciji, še posebej nadzorovani, neposredni vpliv prav odločevalci o političnih vprašanjih in upravljalci proračuna, saj ste z državnimi garancijami zagotovili, da ni prišlo do razpada bančnega sistema v celoti," je namen pisma pojasnil Hribernik.

Ob tem je državnim oblastem pojasnil, da se s potezo, kakršno si je v njihovem primeru privoščilo vodstvo Probanke, povečujejo državne obveznosti do sanacije bank. Najprej zato, ker je sama Probanka skoraj petinski lastnik Ptujskih pekarn in torej s predstavljeno odločitvijo deluje neposredno proti svoji lastnini, zatem pa še z generiranjem socialnih transferjev za ljudi, ki bodo ostali na cesti, namesto da bi še naprej skrbeli za prehransko oskrbo prebivalcev Slovenije.

Kot je še dodal, lahko zdržijo le še kakšen dan. Danes so jim iz Probanke sicer sporočili, da za poplačilo kredita zahtevajo dodatna jamstva. V tem Hribernik ne vidi nobenih težav, saj ima podjetje še dovolj premoženja. Težava pa je po njegovem v tem, da hkrati zahtevajo tudi anuitete v obliki likvidnih plačil, in to prav tistega denarja, ki so ga imeli pripravljenega za plače zaposlenih. S tem pa bo sprostitev blokade računov kljub zadostitvam pogojev brez učinka

Probanka: Ravnamo v skladu s svojimi pristojnostmi Danes so se na obtožbe odzvali tudi v Probanki, kjer zagotavljajo, da ravnajo v skladu s svojimi pristojnostmi in dolžnostmi ter odločbo Banke Slovenije o imenovanju izredne uprave. Sicer pa podrobnosti o razmerjih s posameznimi strankami in poslovnimi partnerji ter svojih poslovnih odločitev ne morejo razkrivati, saj jim to prepovedujejo pravila, ki urejajo bančništvo, pa tudi odločba Banke Slovenije, s katero je bila izredna uprava imenovana.

"Na problematiko v zvezi z Ročnikom in družbami, povezanimi z njim, smo pozorni. Pri obravnavi pravnih razmerij, katerih udeleženka je Probanka, bomo ravnali v skladu z našimi pristojnostmi in dolžnostmi, pri sprejemanju poslovnih odločitev pa so naša prizadevanja vedno usmerjena v kar največjo minimizacijo stroškov v postopku postopnega prenehanja banke," so še zagotovili v Probanki, ki jo je nekoč vodila Ročnikova sestra Romana Pajenk.