Davčne blagajne bo moralo uvesti približno 50.000 zavezancev

Osnutek zakona so pripravili na podlagi odločitve vlade, da je treba povečati boj zoper davčne utaje in sivo ekonomijo, nastalo na področju poslovanja z gotovino. Uvesti jih bo moralo približno 50.000 zavezancev, stroški so ocenjeni na 450 evrov. Anonimno plačilno sredstvo Poslovanje z gotovino je povsod po svetu velik problem, saj gre za anonimno plačilno sredstvo, ki obenem omogoča, da se prihodki ne evidentirajo, davki pa ne plačujejo, je danes na novinarski konferenci ministrstva za finance v Ljubljani povedala generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov Alenka Kovač Arh. Blagajna nadgrajena s posebno nadzorno enoto Davčna blagajna je običajna registrska blagajna, ki je nadgrajena s posebno nadzorno enoto. Ta varno in zanesljivo beleži vsako transakcijo z gotovino. Dogajalo se namreč je, da so različni gospodarski subjekti, ki poslujejo z gotovino, prevzeli plačilo, pozneje pa račun iz blagajne izbrisali, je odločitev za uvedbo davčnih blagajn pojasnila Kovač Arhova.

Vpeljava stane 450 evrov Na ministrstvu ocenjujejo, da bo moralo takšne blagajne uporabljati približno 50.000 zavezancev. Vpeljava ene stane 450 evrov, a utegnejo biti stroški manjši, saj proizvajalci običajno z večanjem obsega prodaje cene znižajo.

V gospodarstvu davčne blagajne načeloma podpirajo V gospodarstvu davčne blagajne načeloma podpirajo, ob čemer opozarjajo na stroške, ki jih bodo imeli z njimi predvsem manjši zavezanci.

Na to je Kovač Arhova odgovorila, da uvedba davčnih blagajn ne pomeni le povečanja javnofinančnih prihodkov, temveč vsaj polovično koristi tudi zavezancem samim, saj jim bodo pomagale izogniti se nelojalni konkurenci, ki jo zanje predstavljajo tisti, ki goljufajo pri plačevanju davkov.