Članice EU-ja imajo dovolj igric, pozivajo k dogovoru o proračunu

Slišati je bilo pozive k čimprejšnjemu dogovoru ter opozorila, da ni časa za institucionalne igrice in vnašanje novih elementov v pogajanja. Tudi Slovenija opozarja na pomen pravočasnega dogovora. V pogajanjih s parlamentom sta bistvena tudi hitrost in pravočasen dogovor, saj bo samo to omogočilo dovolj zgodnje načrtovanje članic za čimprejšnje črpanje sredstev iz evropskega proračuna, je poudaril državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar, ki se je v Bruslju udeležil zasedanja Sveta za splošne zadeve.

Podlaga za pogajanja o proračunu je februarski dogovor voditeljev unije, da bo v evropski blagajni v obdobju 2014‒2020 960 milijard evrov, kar je odstotek bruto nacionalnega dohodka unije. To je prvi večletni proračun v zgodovini unije, ki je siromašnejši od svojega predhodnika. Imenovali so ga proračun zmernosti.

Evropski parlament ni zadovoljen s krovno številko proračuna Evropski parlament ni zadovoljen z obsegom proračuna, a na krovno številko ne more več vplivati, saj se je vrh o njej s težavo dogovoril na maratonskih pogajanjih v drugem poskusu, tako v pogajanjih zahteva predvsem več prožnosti – možnost prerazporejanja sredstev med politikami in pretok denarja med letnimi proračuni.

Njegov pogoj za kompromis je bil tudi dogovor članic o rebalansu letošnjega evropskega proračuna, ki je bil dosežen pred nekaj dnevi. Evropska komisija je ocenila, da manjka 11,2 milijarde evrov, članice pa so se dogovorile, da bodo v prvi fazi zagotovile 7,3 milijarde evrov, nato pa proučile potrebo po prispevku še preostalega.

Zahteva tudi revizijo dogovora o proračunu Tretja zahteva parlamenta je vmesna revizija dogovora o proračunu. Slovenija se z njo strinja pod pogojem, da ne bo omejila črpanja ali znižala sredstev za kohezijo in razvoj podeželja. Še posebej pomembna se ji zdi vmesna proučitev pobude šestih milijard evrov za boj proti brezposelnosti mladih, ki bodo namenjene regijam z več kot 25-odstotno brezposelnostjo, je pojasnil Senčar.

Za zdaj še ni jasno, ali bo do teh sredstev upravičena tudi revnejša od dveh slovenskih regij, vzhodna Slovenija, saj je še nekaj nejasnosti glede statističnih podatkov, ki bodo merilo za pridobitev teh sredstev. Slovenija pri tem opozarja, da je treba v boju proti brezposelnosti upoštevati tudi smernice, ne le statičnih statistik.

Davek na dodano vrednost lastnega vira nima podpore Četrta zahteva parlamenta se nanaša na lastne vire. Slovenija je tradicionalna zagovornica temeljite reforme proračuna, zato je naklonjena tudi razpravi o lastnih virih, a pobuda o uvedbi novega, evropskega davka na dodano vrednost kot lastnega vira se ji ne zdi smiselna, ker med članicami nima zadostne podpore, je povedal Senčar.

Ministri so pripravili tudi teren za sredin vrh, ki bo v sklopu prizadevanj za spodbujanje rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti posvečen boju proti utajam davkov, pri čemer je mogoče pričakovati predvsem poziv k sprejetju novih pravil o izmenjavi bančnih podatkov in energetiki. V ospredju bo predvsem cilj, da vsem državljanom unije zagotovijo dostop do plina in elektrike po ustrezni ceni.