Cena pšenice za 127 odstotkov višja kot lani

Cena pšenice na mednarodnih trgih ima pomemben vpliv na ceno kruha v Sloveniji, ker je slovenska živilska panoga zaradi nizke samooskrbe primorana kupovati surovine na mednarodnem trgu. S tem dvig cen na tujih borzah neposredno vpliva tudi na cene končnega proizvoda v Sloveniji.

Za boljše delovanje slovenske žitne verige

Prav z namenom zmanjšanja te odvisnosti od mednarodnega trga so v okviru sekcije pekarstva in mlinarstva pri zbornici kmetijskih in živilskih podjetij že lani sredi poletja dali pobudo za povečan odkup domače pšenice.

Slovenski pridelovalci žit in predstavniki mlinsko-predelovalne industrije so nato konec lanskega leta podpisali dogovor o boljšem delovanju slovenske žitne verige in s tem naredili prvi korak pri reševanju problematike samooskrbe z žiti in odkupom slovenskih žit, dolgoročno pa tudi vplivom dogajanja na mednarodnih borzah na ceno kruha v Sloveniji.

Model odkupa

Znotraj žitne verige so se namreč s tem dogovorom uspeli uskladiti glede modela odkupa, ki bo omogočal dolgoročen in transparenten vpogled v odkupne pogoje, kar bo koristilo tako slovenskim pridelovalcem kot tudi odkupovalcem. Hkrati pa so tudi uskladili priporočila in parametre pri pridelavi pšenice.

Razlogi za podražitev kruha sicer, tako v Žitu, tičijo tudi v nenehni rasti cen maščobe, sladkorja, embalaže, energentov in stroškov dela v zadnjih mesecih ter na drugi strani stagnaciji cen kruha od leta 2007 dalje.

V Žitu so zato cene nekaterih njihovih vrst kruha ter pekovskega peciva in slaščic zvišali v povprečju za 6,5 odstotka. Cene so zviševali ali jih še bodo še nekateri slovenski pekarji, so potrdili v trgovskih verigah Tuš in Mercator. V slednji so še dodali, da njihova Pekarna Grosuplje cen ne bo zviševala, ker so uspeli optimizirati režijske stroške.

Ob vsem tem v Žitu poudarjajo, da so kot pekarsko podjetje zgolj eden od členov v celotni prehranski verigi, kar jim zmanjšuje manevrski prostor prilagajanja končnih cen izdelkov za potrošnike glede na gibanje stroškov, tako na domačem kot na tujih trgih.

Cena pod povprečjem EU

Poleg tega izpostavljajo, da so trenutne maloprodajne cene kruha v Sloveniji pod ravnjo povprečne cene kruha v EU, kar omejuje njihovo možnost iskanja notranjih rezerv za blažitev visokih cen pšenice.

Navajajo še, da so se določene evropske države že konec lanskega leta soočile z dvigom cen kruha, nekatere druge pa že napovedujejo dvig cene v letošnjem letu.