Četrtek, 5. 10. 2023, 17.30
1 leto, 2 meseca
Boštjančič socialnim partnerjem: Predlogi za financiranje obnove niso nujno dokončni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,37
Finančni minister Klemen Boštjančič je predstavnikom delodajalcev in delojemalcev predstavil ukrepe, povezane z odpravo posledic avgustovske ujme. Predlagane rešitve, kot je začasno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb, se kažejo kot realne, so pa še vedno le predlogi, je povedal po srečanju. Vse strani so se sicer zavzele za socialni dialog.
Klemen Boštjančič je danes socialnim partnerjem predstavil ukrepe, zajete v prihajajoči zakon o obnovi po poplavah, ki naj bi bil na vladi kmalu, ter predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025, ki ga je vlada že potrdila in poslala v DZ.
V zvezi z osnutkom zakona o obnovi je bilo govora predvsem o obdavčitvi presežnih dobičkov bank, možnosti zvišanja davka od dohodkov pravnih oseb za dve ali tri odstotne točke za dobo štiri do pet let in izravnavi pri solidarnostnem prispevku v primeru, da delavci oddelajo delovno soboto.
"Za zdaj so to predlogi, do končne rešitve je še nekaj časa, še nekaj razgovorov na vladi," je danes dejal Boštjančič in namignil, da se bodo z delodajalci in sindikati o tem zakonu vnovič pogovarjali še pred potrditvijo na vladi.
Delodajalci na nogah
Za delodajalce sicer zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb ne pride v poštev. "Gospodarstvo ne prenese dodatnega obremenjevanja, vsaj tri dodatne obremenitve smo že dobili v zadnjem obdobju, obeta se nam jih še kar nekaj skozi pokojninsko reformo, skozi boleznine, ki naj bi jih spet nosili za obdobje 30 namesto 20 dni, posredne dodatne stroške prinaša tudi predlagani zakon o delovnih razmerjih," pa je za STA po srečanju podčrtal izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.
Obregnil se je tudi ob predlog zakona o izvrševanju proračunov, ki med drugim določa, da se za javne uslužbence, poslane na delo v tujino, prihodnje leto kot osnova za plačilo prispevkov še naprej šteje plača, ki bi jo ti prejeli za enako delo v Sloveniji. Za delavce, ki jih napotuje gospodarstvo, bodo morali biti medtem prispevki po zakonu o izvajanju čezmejnih storitev izračunani glede na dejansko plačo.
"Povedali smo, da je to roganje gospodarstvu, mi se borimo, da bi bili enako obravnavani na davčnem področju, zdaj pa delajo razlike še na na področju prispevkov," je bil oster Gorenšček. "Z vidika državljanov je to nedopustna diskriminacija, neenakost pred zakonom," je prepričan. Spreminjanje tega predloga zakona je sicer mogoče le z dopolnili, saj je že v parlamentarni obravnavi, je spomnil.
Sindikate predlog spominja na nekdanji Zujf
Prav predlog zakona o izvrševanju proračunov trenutno najbolj skrbi tudi sindikalno stran. Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Aljoša Čeč je za STA dejal, da spominja na nekdanji Zujf – zakon o uravnoteženju javnih financ iz zadnje finančne krize. Sindikati po njegovih besedah nasprotujejo trem predvidenim rešitvam: neusklajevanju socialnih transferjev in olajšav pri dohodnini v naslednjem letu ter zamrznitvi plačnih razredov v javnem sektorju.
V zvezi z neusklajevanjem socialnih transferjev je Čeč opozoril na posledice za najšibkejše, posebej ob visoki inflaciji. Usklajevanje meja dohodninskih razredov in olajšav je bilo medtem po njegovih besedah eden od pogojev za dogovor o spremembah davčnega zakona v lanskem letu, zamrznitev vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju pa "prek zakonodajne rešitve prejudicira in popolnoma onemogoča kolektivno dogovarjanje o tem med vlado in sindikati javnega sektorja".
Boštjančič naj bi te pomisleke predstavil na vladi, ta pa lahko, tako sindikalist, prek koalicijskih poslancev v DZ doseže spremembe predloga zakona.
Tako delodajalci kot sindikati napovedujejo, da bodo vztrajali pri svojih stališčih in zahtevah. Oboji si tudi želijo, da bi bili vključeni vsaj v nastanek zakona o obnovi, če že niso bili v nastanek zakona o izvrševanju proračunov. "Vsi smo se strinjali, da je socialni dialog nujno potreben, seveda to ni bil Ekonomsko-socialni svet ali nadomestilo zanj," je danes dejal Boštjančič.
Delodajalci so namreč julija z utemeljitvijo, da vlada krši pravila Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), izstopili iz ESS. Gorenšček je danes dejal, da se bodo za mizo vrnili, če jih bo država povabila, pri tem pa "vsaj delno priznala krivdo za kršitve, ki so evidentne". Če se to ne bo zgodilo, "bomo pač morali zadeve urejati prek evropskih institucij", je napovedal. Se bodo pa predstavniki gospodarstva v ponedeljek sestali s premierjem Robertom Golobom, je potrdil.
