Tomaž Modic

Torek,
27. 12. 2016,
4.20

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,13

4

Natisni članek

Natisni članek

Krka Zavarovalnica Triglav Petrol Cinkarna Celje Telekom Slovenije Gorenje Mercator Intereuropa Luka Koper

Torek, 27. 12. 2016, 4.20

7 let, 1 mesec

Borzna podjetja v letu 2017: več prihodkov in višji dobiček

Tomaž Modic

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,13

4

ljubljanska borza | Foto Ana Kovač

Foto: Ana Kovač

Okrevanje gospodarstva, večja zaposlenost in zvišanje plač, s tem pa rast zasebne potrošnje se bodo z zamikom poznali tudi na rezultatih največjih slovenskih borznih družb.

Medtem ko v letošnjem letu dosegajo najnižje prihodke od prodaje v zadnjih sedmih letih in beležijo visok padec dobička, naj bi v prihajajočem letu vendarle prišlo do preobrata. Napovedi kažejo, da je pred nami leto ponovne rasti in izboljševanja donosnosti.

Analizirali smo načrte desetih borznih družb in skupin za leto 2017, med njimi Petrola, Mercatorja, Luke Koper, Telekoma Slovenije, in Zavarovalnice Triglav.

14 odstotkov več dobička

Ugotovitve so naslednje:

- PRIHODKI OD PRODAJE oz. KOSMATE ZAVAROVALNE PREMIJE naj bi se v povprečju znižali za odstotek, z 11,2 na 11,1 milijarde evrov.

Toda, če ne upoštevamo Mercatorja, ki je letos odprodal del neosnovne dejavnosti, naj bi se prihodki zvišali za več kot odstotek, z 8,6 na 8,7 milijarde evrov.

Povečali naj bi se pri Krki, Luki Koper, Gorenju, Intereuropi, Telekomu Slovenije, Savi Re in Zavarovalnici Triglav. Znižali naj bi se pri Petrolu, Mercatorju in Cinkarni Celje.

- DENARNI TOK IZ POSLOVANJA (EBITDA) naj bi se po načrtih v povprečju povečal za štiri odstotke.

Praktično vse borzne družbe in skupine, z izjemo Cinkarne Celje, naj bi ohranile najmanj tolikšen EBITDA kot v letošnjem letu

- ČISTI DOBIČEK naj bi se v povprečju zvišal za kar 14 odstotkov, s čimer naj bi bil skupno eden najvišjih po začetku gospodarske in finančne krize leta 2008.

V Mercatorju in Intereuropi teh podatkov v načrtu poslovanja niso razkrili, vsi ostali pa naj bi dosegli med 8- in 21-odstotno rast dobička.

Fotogalerija
1
 / 9

Rast zasebne potrošnje in okrevanje trga nepremičnin

V naslednjih dveh letih je predvideno nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj in rast bruto domačega proizvoda (BDP). Spremljala ga bo visoka raven zaupanja gospodinjstev, rast zasebne potrošnje in okrevanje trga stanovanjskih nepremičnin, v jesenski napovedi ugotavlja vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).

Napoved rasti BDP za letošnje leto znaša 2,3 odstotka, v letih 2017 in 2018 pa 2,9 odstotka in 2,6 odstotka.

“Gospodarska aktivnost v Sloveniji še naprej stabilno raste. Zasebna potrošnja in zasebne naložbe so se povečale, neto tuje povpraševanje pa ostaja pomembno gonilo rasti,” ugotavljajo tudi v Banki Slovenije.

Luka Koper najboljša v zgodovini

Najbolj optimistične načrte sta objavila Luka Koper in Intereuropa. Upravljavec pristanišča naj bi še presegel letošnje rekordne poslovne rezultate, največji slovenski logist pa se je po sanaciji nasedlih naložb iz preteklosti vrnil na pot rasti.

Čisti prihodki od prodaje skupine Luka Koper bodo v letu 2017 znašali 215,4 milijona evrov, kar je 8 odstotkov več glede na oceno poslovanja v letošnjem letu. EBITDA naj bi letošnjega presegel za 14 odstotkov, čisti dobiček pa naj bi se okrepil za 18 odstotkov.

Da so zanesljivo na poti uresničitve ambicioznih načrtov, “še posebej kaže hitro rastoči pretovor obeh strateških blagovnih skupin kontejnerjev in avtomobilov”. Ladijski pretovor naj bi se tako povečal za štiri odstotke in naj bi znašal 22,8 milijona ton.

Kljub temu so v Luki Koper poudarili, da bo doseganje ciljev v veliki meri odvisno tudi od izvedbe načrtovanih investicij v pristaniško infrastrukturo. Najpomembnejše naložbe bodo povečanje kapacitet kontejnerskega terminala na južnem delu pomola I, izgradnja novega RO-RO veza v bazenu III ter izgradnja večnamenskega skladišča na pomolu II. Za financiranje teh naložb se bodo zadolžili.

 

Intereuropa se vrača na pot rasti

V koncernu Intereuropi so medtem v načrtih navedli, da pričakujejo rast prihodkov od prodaje na 142 milijonov evrov, rast EBITDA na 13,7 milijona evrov ter povečanje dobička iz poslovanja (EBIT) na nekaj manj kot sedem milijonov evrov.

V prihajajočem letu bodo večino naporov vložili v prodajne aktivnosti, razvijali obstoječe in pridobivali nove posle in dosegli rast na vseh trgih, razen v Ukrajini. “Ob pričakovanih padcih prodajnih marž, bomo nadaljevali z optimizacijo procesov in upravljanjem vseh skupin stroškov. Veliko energije bomo usmerili tudi v nadaljnjo informatizacijo poslovnih procesov v koncernu in skrbi za kvaliteto naših storitev,” so pojasnili v družbi.

Pomemben del aktivnosti koncerna bodo tudi aktivnosti prodaje poslovno nepotrebnega oziroma ne dovolj izkoriščenega premoženja.

Petrol: več dobička zaradi liberalizacije trga 

Tudi v Petrolu, našem največjem trgovcu z naftnimi derivati, načrtujejo boljše rezultate. Prihodke od prodaje naj bi ohranili na ravni 3,6 milijarde evrov, EBITDA naj bi presegel 150 milijonov evrov, čisti dobiček pa naj bi dosegel nekaj manj kot 75 milijonov evrov.

“Za leto 2017 se na Petrolovih glavnih prodajnih trgih (Slovenija in Hrvaška) predvideva gospodarska rast, vendar pa bodo gospodarske razmere še vedno zahtevne. Za doseganje zastavljenih ciljev bomo posebno pozornost namenili racionalizaciji komercialnih in podpornih poslovnih procesov,” so povedali v Petrolu.

Čisti dobiček naj bi v letu 2017 dosegel nekaj manj kot 75 milijonov evrov. | Foto: Bobo Čisti dobiček naj bi v letu 2017 dosegel nekaj manj kot 75 milijonov evrov. Foto: Bobo

“Petrol je pozitivno presenetil v 2016 in glede na poslovni načrt za prihajajoče leto lahko pričakujemo dobro poslovanje tudi v letu 2017. Na svojih prodajnih trgih pričakuje rast, vendar ocenjuje, da bo poslovno okolje zelo zahtevno.”

“Vlagatelji veliko pričakujejo od prostega oblikovanja cen goriv na avtocestah in hitrih cestah, kar bi še dodatno povečalo dobičkonosnost poslovanja. Petrol sicer izplačuje stabilne in visoke dividende, med delničarji pa poteka lastniška konsolidacija. Podjetje je po postopkih relativnega vrednotenja in metodah diskontiranih prostih denarnih tokov poceni glede na trenutno tržno ceno na borzi.”

Urban Belič, Alta Invest

Prodali naj bi 2,7 milijona ton proizvodov iz nafte, 151,9 tisoč ton utekočinjenega naftnega plina, 95,7 milijona kubičnih metrov zemeljskega plina in 12,4 teravatnih ur električne energije. Poleg tega naj bi prodali še za več kot pol milijarde evrov trgovskega blaga.

Ob vsem tem naj bi postopoma odprli še šest dodatnih bencinskih servisov. Tako da jih bo konec prihodnjega leta v maloprodajni mreži že kar 493, od tega v Sloveniji 317, na Hrvaškem 105, v Bosni in Hercegovini 36, v Srbiji 13, v Črni gori 11 in na Kosovu 11.

Mercator: prodaja odvisnih družb in iskanje dobička

Izboljšanje dobičkonosnosti je ključni cilj tudi v skupini Mercator, ki je od leta 2014 v lasti hrvaškega Agrokorja. Sinergije in zapiranje nedonosnih trgov naj bi se namreč že odražalo v boljšem poslovanju.

Načrtujejo za 2,4 milijarde evrov prihodkov, kar je manj od ocenjenih za letos. Septembra so namreč prodali večjega ponudnika modnega tekstila Modiano, v začetku meseca pa še verigo prodajaln s športno opremo Intersport. “Padec prihodkov bo najvišji na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, saj bo na omenjenih trgih v letu 2017 ostala le nepremičninska dejavnost,” so razloge za upad prihodkov našteli v Mercatorju.

Večina denarnega toka Mercatorja bo šla za poplačilo zapadlih finančnih obveznosti. | Foto: Bor Slana Večina denarnega toka Mercatorja bo šla za poplačilo zapadlih finančnih obveznosti. Foto: Bor Slana

Skupina bo v prihodnjem letu za naložbe namenil 68,5 milijona evrov, od tega največ za projekt izgradnje logistično-distribucijskega centra v Ljubljani, katerega otvoritev je predvidena v letu 2019.

Večina denarnega toka bo pričakovano šla za poplačilo zapadlih finančnih obveznosti.

V Cinkarni letos rekordno, v letu 2017 še bolje

Cinkarna Celje, največja letošnja borzna zvezda, naj bi v prihodnjem letu zasvetila še svetleje. “Ocenjujemo, da bo poslovanje podjetja v letu 2017 uspešno, najuspešnejše po letu 2014,” so se pohvalili.

V prihodnjem letu naj bi ustvarili nekaj več kot 150 milijonov evrov prihodkov od prodaje. To je sicer devet odstotkov manj kot letos, vendar je potrebno upoštevati, da se ukinja prodajno-proizvodni program titancinkove pločevine, kar bo odneslo 20 milijonov evrov prihodkov.

Čisti dobiček naj bi zvišal za 17 odstotkov in dosegel deset milijonov evrov. Izrazita rast je posledica izboljšanja prodajne marže pri programu pigmenta titanovega dioksida. Ob tem omenimo, da bodo že letos dosegli njegovo rekordno proizvodnjo in količinsko prodajo.

“Dobički v letu 2017 bi bili lahko še višji, če ne bi upoštevali enkratnih odpisov zaradi zaprtja nedonosnega programa valjane pločevine. To lahko pomeni, da bi v letu 2018 lahko pričakovali še boljše napovedi.”

“Razlog za optimistične napovedi je okrevanje njihovega prodajnega trga oziroma rast cene titanovega dioksida (TiO2). V začetku leta 2017 se pričakuje ponovno 10-odstotno zvišanje cene TiO2 in po napovedih naj bi cene rasle vse do leta 2021. Podjetje ni zadolženo, je izrazito podcenjeno glede na konkurenčna podjetja v panogi, v prihajajočem letu pa lahko delničarji pričakujejo visoko dividendo. Tveganje pri naložbi v delnice Cinkarne Celje je povezano z sanacijami onesnaženih zemljišč, vendar ima po mojem mnenju družba ustvarjenih dovolj rezervacij za sanacijo.”

Urban Belič, Alta Invest

V naslednjem letu načrtujejo za okoli 15 milijonov evrov naložb, kar je še za enkrat več kot letos. “Naložbe bodo usmerjene predvsem v nabavo novih in omogočanje maksimalne razpoložljivosti obstoječih proizvodnih naprav,” so dodali.

V Triglavu pričakujejo več premij

V novo poslovno leto z optimizmom gledajo tudi v Zavarovalnici Triglav, kjer načrtujejo nadaljevanje “finančno čvrstega in dobičkonosnega poslovanja”.

Načrtujejo več konsolidirane kosmate zavarovalne premije, podobne trende na področju škodnega dogajanja kot v preteklih letih in nižje donose od naložb zaradi nizkih obrestnih mer. “Skupina bo skladno s strateškimi usmeritvami krepila in konsolidirala položaj na obstoječih zavarovalnih trgih,” so pojasnili.

Čeprav je pred nami razmeroma ugodno makroekonomsko okolje, se pričakuje izredno velika agresivnost konkurenčnih zavarovalnic. Tako kot v preteklosti se bodo zavarovalnice iz skupine Triglav spopadale tudi z možnostjo nižjega zmanjševanja povpraševanja po zavarovalnih produktih, neplačevanja premij in tveganjem pri zavarovanjih. V prihodnjem letu načrtujejo približno enak razvoj, število in obseg večjih posamičnih škodnih dogodkov (poplave, toče, viharji) kot v preteklih letih.

V prihajajočem letu uprava Telekoma pričakuje rast prihodkov iz poslovanja in čisti dobiček v višini 41,3 milijona evrov. | Foto: Bojan Puhek V prihajajočem letu uprava Telekoma pričakuje rast prihodkov iz poslovanja in čisti dobiček v višini 41,3 milijona evrov. Foto: Bojan Puhek

V Telekomu kazalniki kažejo navzgor

Pri načrtih za naslednja leta so ambiciozni tudi v Telekomu Slovenije. Že v letu 2017 pa naj bi bili višji tako čisti prihodki od prodaje, kot EBITDA in čisti dobiček.

“Telekom deluje na zahtevnem trgu telekomunikacijskih storitev, kjer so potrebna visoka vlaganja. Velike napore vlaga v stroškovno optimizacijo poslovanja in v iskanje novih prodajnih trgov (prodaja elektrike),” ocenjuje Belič.

V prihajajočem letu uprava pričakuje rast prihodkov iz poslovanja in čisti dobiček v višini 41,3 milijona evrov, kar je dobrih 21 odstotkov več, kot znašajo načrti za letošnje leto. “Telekom obenem izplačuje visoke dividende, njegova delnica pa je glede na konkurenčna podjetja podcenjena,” je dodal Belič.

Tudi pred Gorenjem svetli časi

Velenjski proizvajalec gospodinjskih aparatov Gorenje še ni predstavil načrtov za leto 2017, vendar se je poslovanje v letošnjem letu občutno izboljšalo. 

“Podjetje je napovedalo še izboljšano poslovanje v zadnjem četrtletju letošnjega leta in upad zadolženosti. Gorenje je po upadu cene delnice relativno poceni glede na konkurenco. V naslednjem letu lahko pričakujemo izplačilo dividend, še izboljšano poslovanje, dvig dobičkonosnosti in upad zadolženosti,” je pojasnil Urban Belič, upravljavec premoženja pri Alta Skladih.

Omenil je še tveganje z naložbo v delnice Gorenja, ki je povezano s slabšanjem razmer na njihovih prodajnih trgih in z možnim izstopom japonskega Panasonic iz lastništva družbe.

Uprava Krke napoveduje rast prihodkov zunaj Evrope, tudi s prevzemi. | Foto: Matej Povše Uprava Krke napoveduje rast prihodkov zunaj Evrope, tudi s prevzemi. Foto: Matej Povše

Vse oči zazrte v Krko 

Načrtov še ni objavil tudi paradni konj Ljubljanske borze, novomeška Krka, ki je v tretjem četrtletju letos poslovala slabše od pričakovanj in negativno presenetila vlagatelje. 

“Če verjamemo napovedim uprave, bo imela Krka v naslednjem letu malce več prihodkov iz poslovanja in čistega dobička kot v letošnjem letu, ko so napovedani čisti dobiček znižali za tretjino na 105 milijonov evrov,” je dejal Belič.

Uprava Krke napoveduje rast prihodkov zunaj Evrope, tudi s prevzemi. Trenutno razvija 180 novih generičnih zdravil, ki bodo prišla na trg v prihodnjih letih, za leto 2017 pa pričakuje 15 novih zdravil. “Prihod novih zdravil bi moral dvigniti dobičkonosnost podjetja. Tveganje z naložbo v delnice Krke je povezano s slabšanjem razmer na njihovih prodajnih trgih, nižanjem cen zdravil in upadom vrednosti lokalnih valut,” je dodal Belič.

"Nižja dobičkonosnost Krke dejstvo"

"Iz prve kotacije je v letošnjem letu najbolj pozitivno presenetila Cinkarna Celje, ki je postregla z odličnimi 9-mesečnimi rezultati in napovedjo za leto 2017 krepko nad pričakovanji. Po moji oceni je napoved za leto 2017 dosegljiva, glavno tveganje za delničarje pa predstavljajo nerešene okoljske težave," je povedal Domen Granda iz GBD Gorenjske borznoposredniške družbe.

Z načrtom za 2017 je pozitivno presenetila tudi Luka Koper, saj za leto 2017 kljub visoki rasti v letošnjem letu načrtujejo skoraj 10-odstotno rast čistega dobička. Glavno tveganje ostaja problematika izgradnje drugega tira, je opozoril Granda.

"Negativno je presenetila Krka, ki je objavila 9-mesečne rezultate krepko pod pričakovanji trga, postregla z opozorilom, da bo dobiček ob koncu leta tretjino nižji kot v lanskem letu in da bo dobičkonosnost ostala slaba tudi v letu 2017. Bojim se, da je nižja dobičkonosnost Krke dejstvo in da bo za uspeh v prihodnosti potrebna sprememba trenutnega poslovnega modela," je mnenja Granda.

V prihodnosti ocenjuje, da bi lahko nad pričakovanji poslovali v Telekomu Slovenije, saj so s prenovljenim poslovnim modelom na dobri poti. Glavno tveganje ostaja visoka konkurenca na domačem trgu.

"Po dolgih letih razočaranj bo v letošnjem letu Gorenje verjetno poslovalo v okviru zadanih načrtov. Vsi vlagatelji bodo v prihodnjih mesecih nestrpno pričakovali objavo načrta za leto 2017 in sam ocenjujem, da je razumno pričakovati, da bomo v naslednjem letu priča visoki rasti čistega dobička. Gorenje je po reorganizaciji proizvodnje, sodelovanju s Panasonicom ter visokih vlaganjih v razvoj ponovno postalo konkurenčno. Glavno tveganje ostaja močna konkurenca na določenih evropskih trgih in nizka profitna marža ob visoki zadolženosti. Glavna spodbuda v prihodnjem letu bodo nizke obrestne mere, krepitev potrošnje v Evropi in stabilizacija razmer v Rusiji," je dodal Granda.

Banke: visoki dobički in manj kreditov podjetjem

“Bančni sistem spet ustvarja dobičke, njegova stabilnost in odpornost na tveganja pa se je povečala zaradi dokapitalizacij in delne sanacije slabih posojil,” ugotavlja Banka Slovenije.

Izpostavljajo tudi, da banke ne prispevajo kaj dosti k okrevanju gospodarstva: “Rast kreditiranja gospodinjstev je sicer spet pozitivna, kreditiranje podjetniškega sektorja pa se kljub ukrepom denarne politike še naprej krči.”

“Banke se bodo v prihodnje verjetno soočale s pritiski na dobičkonosnost zaradi verjetnega vztrajanja nizkih obrestnih mer in višjih stroškov izpolnjevanja zahtev novega regulatornega okvira. Poslovni modeli bank se bodo morali temu novemu okolju prilagoditi,” še opozarjajo v Banki Slovenije, kjer so prepričani, da so potrebna nadaljnja združevanja slovenskih bank.