Bodo pogajanja med EU in ZDA vendarle postala preglednejša?

Odbor Evropskega parlamenta za mednarodno trgovino je sprejel konkretna priporočila Evropski komisiji glede pogajanj za čezatlantsko partnerstvo na področju trgovine in naložb (TTIP), ki jih mora na začetku junija potrditi še Evropski parlament.

Poslanci se zavzemajo predvsem za preglednejša pogajanja. Med drugim zahtevajo ambiciozen in uravnotežen sporazum, ki bo koristil vsem državam članicam in ustvaril konkurenčno naravnano poslovno okolje brez carinskih trgovinskih ovir. Hkrati poudarjajo, naj Evropska komisija sklene takšen sporazum, ki bo zagotavljal visoko raven varstva podatkov, zdravja in varnosti evropskih potrošnikov ter preprečil socialni, fiskalni in okoljski damping.

Po devetih krogih pogajanj še brez napredka Pogajanja, s katerim naj bi čezatlantski partnerici ustvarili območje proste trgovine z 820 milijoni ljudi, so se začela že julija 2013, a po devetih krogih še niso prinesla otipljivega napredka. Končali naj bi jih konec leta, a po mnenju Andreja Gnezde iz slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera gre za nerealna pričakovanja.

Trgovinska menjava blaga in storitev med ZDA in EU že zdaj znaša dve milijardi dolarjev na dan. Sporazum naj bi Evropi prinesel dodatnih 119 milijard evrov na leto, ZDA pa 95 milijard evrov, so izračunali v Bruslju.

Študije kažejo nasprotujoče si ugotovitve Ker je evropski bruto domači proizvod (BDP) močno odvisen od trgovine in izvoza, bi dobro zasnovan sporazum z ZDA lahko do leta 2020 povečal delež, ki ga industrija prispeva k rasti BDP. Po ocenah bi se ta delež lahko zvišal z zdajšnjih 15 na 20 odstotkov.

Največ si lahko obetajo mikro, mala in srednja podjetja, saj bi ob odpravi razlik v odprtosti trgov javnih naročil sporazum dosegel znatno odprtje ameriškega trga javnih naročil. Evropska podjetja bi tako lahko konkurirala na razpisih za gradbene in prometne storitve ter energetiko.

A evropski poslanci opozarjajo, da je zaradi nasprotujočih si ugotovitev različnih študij težko soditi o dejanskih koristih sporazuma, zato se zavzemajo za preglednejša pogajanja. Temu do zdaj nismo bili priča, saj pogajanja niso potekala pred očmi javnosti. Zahtevajo javno objavo besedil predlogov sporazuma, vsaka zavrnitev javne objave mora biti utemeljena. Vsi poslanci naj tudi pridobijo dostop do prečiščenih besedil sporazuma, ki so že usklajena med dvema največjima gospodarstvoma na svetu.

Gnezda: Evropska komisija hodi po tankem ledu "Podobne zahteve je Evropski komisiji naložilo že Sodišče EU, vendar jih do zdaj ni spoštovala. Glede na dozdajšnje delo in odnos Evropske komisije do pogajanj z ZDA ne pričakujem bistvenih sprememb. Vsi dozdajšnji pritiski javnosti in politična sporočila vlad niso obrodili sadov. Komisija je sicer navidezno upoštevala nekatere predloge, a v resnici gre zgolj za pro formo, dejanskega napredka pa ni bilo. Komisija gre zelo na nož in hodi po tankem ledu," pojasnjuje Gnezda iz Umanotere.

Dodaja, da je s takšno politiko pogajanj Evropske komisije vprašljiva tudi potrditev sporazuma v Evropskem parlamentu.

Kaj od sporazuma lahko pričakuje Slovenija? TTIP je že tretji poskus povezovanja dveh največjih gospodarstev. Če ta tudi tokrat spodleti, bosta obe strani verjetno čez nekaj let poskusili znova. Bi pa bilo nesprejetje TTIP za Slovenijo zagotovo zelo pozitivno, je prepričan Gnezda.

"Slovenija je na repu evropskih držav, ki trgujejo z ZDA. Raziskave kažejo, da je zanimanje slovenskega gospodarstva za vstop na trg ZDA majhno, zato bi tudi ob morebitni potrditvi sporazuma Slovenija končala kot poraženka. Hkrati obstaja bojazen, da bi Nemčija kot največji slovenski trgovinski partner preusmerila dobavne tokove, Slovenija pa bi izgubila tradicionalne kupce," še opozarja Gnezda.

Kaj še priporočajo evropski poslanci? Poslanci v priporočilih vztrajajo, da mora sporazum prekiniti neenako obravnavo evropskih vlagateljev v ZDA ter prenoviti in izboljšati orodja za reševanje sporov med vlagatelji in državami.

Pogajalski strani se morata dogovoriti tudi o izčrpnem seznamu občutljivih kmetijskih in industrijskih izdelkov, ki bi bili zaščiteni ali pa bi za njih določila prehodna obdobja za liberalizacijo trgovanja. Hkrati zahtevajo, da lahko EU zapre trg za določene izdelke, če bo zaradi čezmernega uvoza določenih živil domači proizvodnji živil grozila velika škoda. EU naj v pogajanjih pri ameriški strani odpravi prepoved uvoza evropske govedine ter zagotovi varovalke za pravno zaščito geografskih označb in kakovostnih kmetijskih proizvodov EU na trgu ZDA.

Poslanci predlagajo ohranitev evropskih standardov na področju, kjer so ameriški standardi drugačni; med drugim na področju kloniranja in gensko spremenjenih organizmov. Ponavljajo še zahtevo za izključitev javnih storitev iz sporazuma. Med drugim gre za storitev oskrbe z vodo, zdravstvo, sisteme socialnega varstva in izobraževanja.