Četrtek, 16. 5. 2019, 4.00
5 let, 7 mesecev
Bodo ključi do Magne v rokah nekdanje Cerarjeve sekretarke?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,69
19
Po nekaterih informacijah naj bi tudi minister Simon Zajc že danes vladi za vodenje ARSO predlagal tretje ime - Lilijano Kozlović.
Gradnja tovarne Magna Steyr, eden od paradnih projektov vlade Mira Cerarja, bo močno odvisna od današnje odločitve, kdo bo vodil agencijo za okolje.
Danes bo znano, kdo bo novi generalni direktor državne agencije za okolje (ARSO), ki ima eno najpomembnejših besed pri odločanju o infrastrukturnih in drugih projektih.
Na javni razpis za ta položaj sta se prijavila dva kandidata: dosedanji vršilec dolžnosti Gregor Sluga, ki ga je vlada na ta položaj pred pol leta imenovala po odstopu dolgoletnega generalnega direktorja Joška Kneza, in Gregor Danev, član sveta državnega zavoda za gozdove. A oba očitno ne uživata zaupanja ministra za okolje Simona Zajca. Na ministrstvu so se namreč v ponedeljek odločili, da ne bodo izbrali nobenega od obeh kandidatov.
Po nekaterih informacijah naj bi tudi zato minister Zajc že danes vladi za vodenje ARSO predlagal tretje ime. Med možnimi se daleč njapogosteje omenja Lilijana Kozlovič, nekdanja generalna sekretarka vlade v času, ko jo je vodil Miro Cerar, in članica izvršnega odbora SMC, iz katere prihaja tudi Zajc. Vlada bi jo v tem primeru imenovala kot vršilko dolžnosti za obdobje šestih mesecev, v vmesnem času pa bi bil objavljen nov razpis.
Kdo bo izbranec ministra Zajca?
Na ministrstvu za okolje so včeraj pojasnili, da vladi v imenovanje še niso predlagali novega direktorja ARSO. Začasni mandat Gregorja Sluge se je iztekel včeraj.
Simon Zajc, minister za okolje.
Gre za kadrovsko odločitev, ki bo imela velik vpliv tudi na gradnjo nove tovarne Magna Steyr v Hočah, paradni projekt nekdanje vlade Mira Cerarja, ki ga v Sloveniji operativno vodi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ključni mož SMC.
Pri tej naložbi se namreč ves čas pojavljajo pomisleki okoljevarstvenikov, a jih država, ki je za projekt Magna Steyr leta 2016 sprejela posebni zakon, do zdaj ni upoštevala. Februarja letos je tovarna dobila dovoljenje za poskusno obratovanje, ki velja leto dni. Po vseh zapletih je proizvodnjo zagnala konec marca, ko je lakirnica dobila pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, saj se okoljevarstvena organizacija Rovo, ki je gradnji nasprotovala do zadnjega, ni odločila sprožiti upravnega spora.
Neuradno: Magno zavrnila direkcija za vode
A Magna Steyr je s tem dobila le prvo bitko v vojni. Lakirnica je namreč prva od treh faz načrtovane naložbe, ki jo v Hočah gradi kanadsko-avstrijska multinacionalka.
Že pred letom dni je na ARSO naslovila vlogo za drugo fazo projekta, v katerem nameravajo ob lakirnici avtomobilskih karoserij zgraditi še obrat za izdelavo karoserij in sestavljalnico vozil. S tem bi v Hočah imeli vse ključne faze v proizvodnji avtomobilov, industrijski objekt pa bi skupaj zaposloval 1.500 ljudi. Temu bi sledila še tretja faza, v kateri bi se obrat še razširil.
Toda pri tem bi lahko Magna Steyr naletela na nove ovire. Po naših informacijah ima namreč že s pridobitvijo soglasja za drugo fazo tovarne precejšnje težave. Rdečo luč naj bi ji že prižgala direkcija za vode, saj naj bi gradnjo novega obrata ocenila kot preveliko tveganje za vodovarstveni sistem na območju Hoč.
"Vlogo za okoljevarstveno soglasje za drugo fazo je ARSO prejel 31. maja 2018 in še ni v obravnavi," so nam sporočili z ministrstva za okolje.
Magna bo potrebovala še 60 hektarjev
Kljub ohlajanju svetovne avtomobilske industrije bo Magna Steyr pri širitvi vztrajala. "Več kot 95 odstotkov zemljišč za drugo in tretjo fazo je pridobljenih. Pri dveh zemljiščih oziroma pri dveh lastnikih pridobivanje še poteka. Verjamem, da bodo do poletja območja pridobljena," je pred časom pojasnil hoški župan Marko Soršak.
Če je Magna Steyr v prvi fazi lakirnico gradila na slabih desetih hektarjih, bo v drugi fazi potrebovala približno šestkrat večje zemljišče. To deloma leži na samem robu vodovarstvenega območja, kar predstavlja neposredno tveganje v primerih razlitij ali drugih nesreč.
Tudi v tem primeru, tako kot pri hidroelektrarnah na Muri, o čemer smo na Siol.net poročali včeraj, bo šlo za obračun s politično dediščino nekdanjega ministra Lebna. Ta v času svojega mandata ni skrival številnih pomislekov, ki jih je imel do naložbe. Pri tem je povedal, da jih je bolj ali manj moral "žrtvovati" v imenu višjih ciljev.
"Moja naloga je skrb za okolje v Sloveniji, a v nekaterih primerih prevlada državni interes. Malo bom stisnil zobe, vendar gremo naprej in skrbimo za ohranjanje ravnotežja med razvojem in varovanjem okolja," je Leben izjavil ob februarskih pogajanjih med predstavniki vlade, občine Hoče, Magne Steyr in okoljevarstvene organizacije Rovo. Pozneje je na vladi nasprotoval spremembi zakona o Magni, ki bi iz te naložbe izvzela določilo zakona o vodah.
Obračun z okoljevarstveno "linijo"?
Leben je v času mandata veljal za precej bolj naklonjenega stališčem okoljevarstvenikov. Odstop Joška Kneza, zadnjega direktorja ARSO s polnim mandatom, je zahteval po odrejenem notranjem nadzoru, ki je ugotovil nepravilnosti pri dveh postopkih, povezanih z načrtovanim črpanjem plina v Petišovcih.
Na isti "liniji" kot Leben naj bi bila tudi Sluga in Danev, ki naj bi prav zaradi tega ostala brez možnosti za vodenje ARSO. Z ministrstva za okolje so pojasnili, da je posebni javni natečaj za zasedbo prostega delovnega mesta generalni direktor ARSO vodilo ministrstvo za javno upravo, ki je sporočilo, da sta se nanj prijavila dva kandidata. Agencija je sicer organ v sestavi ministrstva za okolje in prostor.
Je torej mogoče domnevati, da bi bila Kozlovićeva ali kdo drug, ki se na razpis ni prijavil, bolj sprejemljiva za ministra Zajca in SMC tudi zaradi večje naklonjenosti do širitvenih načrtov Magne Steyr? Odgovor na to vprašanje bo verjetno dal razplet napovedanih sprememb zakona o vodah.
Te je Leben najavil v začetku marca, kar je utemeljil s prevelikim številom izjem, saj jih je bilo pri naložbenih načrtih deležnih več kot 20 podjetij, med njimi tudi Magna Steyr. Sprememba zakona o vodah še vedno ni v javni obravnavi.
Magna bi imela v Kidričevem veliko manj težav
Večini težav v Sloveniji, povezanih z okoljskimi in drugimi dovoljenji, bi se lahko Magna Steyr verjetno izognila, če tovarne ne bi gradila v Hočah, ampak na zemljišču, ki ga je državi leta 2016 neuspešno ponujala Občina Kidričevo.
Gre za 130 hektarjev veliko degradirano območje, poraslo z gozdom najslabše kakovosti. Njegova lastnica je država, natančneje družba Slovenski državni gozdovi. To bi Magni in državi posledično prihranilo tudi težave z odkupom zemljišč in iskanjem nadomestnih za zasebne lastnike v Hočah.
Že konec leta 2016 smo na Siol.net razkrili, da ministrstvo za gospodarstvo tega zemljišča nikoli ni analiziralo med morebitnimi lokacijami za gradnjo nove tovarne. Zakaj ne, do danes ni natančno znano, neuradno pa naj bi zemljišče v Hočah vnaprej želeli v Magni.
Takrat je sicer ministrstvo pojasnjevalo, da so opravili temeljito analizo različnih morebitnih lokacij. Pri tem so upoštevali bližino priključka na avtocestno in železniško omrežje, bližino letališča, možnost oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom, poselitveno območje, ki zagotavlja delovno silo, bližino stanovanjskih območij, okoljska merila (Natura 2000) in zainteresiranost morebitnih vlagateljev za lokacijo. Domala vsem tem merilom zadostuje tudi zemljišče v Kidričevem.
19