Torek, 17. 4. 2018, 4.00
6 let, 7 mesecev
Bo znani ljubljanski notar reševal Jankovićeve pred rubežem države?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
47
Dokumenti razkrivajo, da družina Janković ob pomoči prijateljev serijsko izkorišča luknje v insolvenčni zakonodaji, ki ji bodo omogočile, da se znebi za skupaj več kot 25 milijonov evrov dolgov do upnikov. V dveh primerih bo o tem soodločal tudi nosilec javnih pooblastil, notar Miro Košak, sicer hišni notar Mestne občine Ljubljana, ki ji županuje Zoran Janković?
Damijan Janković, sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića, se je v zadnjih mesecih dokončno odločil, da se bo rešil upnikov, ki jim njegova podjetja skupaj dolgujejo več kot 25 milijonov evrov.
V vseh treh svojih podjetjih – Electi Inženiring, Electi Naložbe in Electi Holding – je tako izpeljal enak manever. Predlagal je poenostavljeno prisilno poravnavo, s katero bi se znebil od 90 do 95 odstotkov dolgov.
Gre za institut, ki ga je država v zakonodajo vnesla leta 2013. To je storila, ker je želela v obdobju krize pomagati samostojnim in manjšim podjetnikom pri reševanju lastnih podjetij. Postopek poenostavljene prisilne poravnave je namreč precej enostavnejši in cenejši od navadne prisilne poravnave. Za njeno izvedbo dolžnik ne potrebuje soglasja sodišča, prav tako je ne vodi upravitelj, ki bi ga imenovalo sodišče.
Dokazi: poenostavljene "prisilke" so farsa
Da je institut poenostavljene prisilne poravnave že zdavnaj izgubil svoj prvotni namen, saj ga najraje izkoriščajo največji dolžniki, najbolje dokazuje prav primer družine Janković.
Zoran Janković
Dokumenti, ki smo jih pridobili na Siol.net, tako razkrivajo, da najstarejši sin ljubljanskega župana poenostavljene "prisilke" sistematično zlorablja za čiščenje dolgov iz bilanc njegovih podjetij. To počne s pomočjo prijateljskih upnikov, ki mu zagotavljajo podporo pri glasovanju o poenostavljenih prisilnih poravnavah. Ti pogosto izkazujejo visoke terjatve, ki izhajajo iz poroštev.
Potrditev poenostavljenih prisilnih poravnav je ključnega pomena za uspeh manevrov Damijana Jankovića. Da preventivno prestrukturiranje uspe, namreč dolžnik potrebuje soglasje najmanj 50 odstotkov glasov upnikov, ki morajo imeti v lasti 60 odstotkov vseh terjatev.
Dokumenti: kako prijatelji pomagajo Damijanu Jankoviću
Iz dokumentov je razvidno, da so prijatelji Damijana Jankovića v obdobju pred poenostavljeno prisilno poravnavo serijsko kupovali terjatve do najmanj dveh podjetij v njegovi lasti, s katerimi mu bodo zagotovili potrebne glasove za uspeh njegovih manevrov.
Gre za podjetji Electa Naložbe, ki je želelo graditi nepremičninski projekt na Ljubljanskem barju, in Electa Holding, ki je krovno podjetje družine Janković. V preteklosti je med drugim gradilo trgovska središča Mercatorja, tudi takrat, ko ga je vodil Zoran Janković.
Obe sta že več let močno zadolženi in dejansko insolventni. Kot take so zato navadne terjatve do Electe Naložb in Electa Holdinga v ekonomskem smislu nezanimive za nakup, saj novi lastnik z njimi ne bi mogel priti do kakršnega koli poplačila ali dela premoženja.
Kljub temu je terjatve do Electe Naložb in Electe Holdinga kupilo pet podjetij. Vsem je skupno dvoje:
- Njihovi lastniki ali direktorji so tesno povezani z Damijanom Jankovićem.
Kar štiri podjetja (Bodi, Afekt OMS, AOMS in Artisan Projekt) so v lasti Jana Beca, direktorja Hotela Jelovica Bled, ki je bilo vrsto let v lasti Electe. Letos spomladi ga je prodala Otmarju Zornu, enemu od najbogatejših Slovencev in nekdanjemu lastniku družbe Iskra Zaščite.
Bec je bil leta 2010 tudi eden od donatorjev za kampanjo Zorana Jankovića za ljubljanskega župana, že lani pa je Electo Holding pomagal reševati pred upniki.
Tudi peto podjetje (Metal) vodi Simon Petrina, dober zaupnik Damijana Jankovića, saj je leta 2014 na dražbi odkupil dva avtomobila (Q7 in BMW), zasežena Electi. To mu je uspelo kljub temu, da podjetje Metal tedaj sploh ni imelo prihodkov.
- Gre za podjetja, ki večinoma poslujejo z izgubo, imajo že več let blokirane račune in negativni kapital ali pa so celo davčni dolžniki.
Znebiti se želi tudi 165 tisoč evrov davčnega dolga
Po teh nakupih terjatev upniki, prijateljski do Damijana Jankovića, obvladujejo približno polovico glasov v poenostavljeni prisilni poravnavi Electe Holdinga in Electe Naložb. S tem je Damijan Janković na dobri poti, da se lahko njegovi podjetji rešita velike večine dolgov, s tem pa tudi dveh največjih nepovezanih upnikov:
- države, torej finančne uprave (Furs), ki ji podjetje Electa Naložbe dolguje skoraj 165 tisoč evrov davčnega dolga.
Na Fursu so sicer včeraj zatrdili, da poenostavljena prisilna poravnava po zakonodaji ne velja za davke, kot jih določa zakon, ki ureja davčni postopek. "Morebitni sklep o njeni potrditvi zato na davke in prispevke v konkretnem primeru ne bo učinkoval. Enako to pomeni, da FURS tudi ne bo glasoval o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave," so poudarili;
- družbe Heta Asset Resolution, slabe banke nekdanjega Hypa, ki ima do obeh Jankovićevih podjetij za 3,2 milijona evrov terjatev. Na obe poenostavljeni prisilni poravnavi je že vložila pritožbo.
Heta sicer zahteva začetek postopka osebnega stečaja Damijana Jankovića, saj je bil ta porok pri najemanju posojil nekaterih podjetij, povezanih z njim.
Bo notar Košak izbral državo ali družino Janković?
Pri podjetju Electa Naložbe Damijanu Jankoviću do polovice vseh glasov, kar je pogoj za uspeh poenostavljene "prisilke", manjka le še en glas. Ga bo dobil pri notarju Miru Košaku, upniku, ki mu obe podjetji skupaj dolgujeta za skoraj 1.500 evrov neplačanih računov?
Miro Košak
Pri tem bi se lahko notar znašel v navzkrižju interesov. Največji naročnik storitev notarske pisarne Miro Košak med javnimi ustanovami je Mestna občina Ljubljana. V letu 2016 je plačala za slabih 10 tisoč evrov, v letu 2017 pa že za 14 tisoč evrov storitev.
Se bo torej Košak odločil v prid dolžnika, ki je sorodstveno povezan z njegovim največjim javnim naročnikom, ali države, ki mu je podelila javno pooblastilo za opravljanje dela notarja?
"Z gospodom Damijanom Jankovićem se o predmetni prisilni poravnavi, razen kolikor je to potrebno za sestavo notarskega zapisa, nisem nikoli posebej pogovarjal," je za Siol.net zatrdil Košak.
"Prav tako se o tej ali katerikoli drugi prisilni poravnavi nikoli nisem pogovarjal z g. Zoranom Jankovićem. S preprodajami terjatev, domnevam, da takšnih, ki so povezane s predmetno poravnavo, nisem seznanjen. O glasovanju v zvezi s prisilno poravnavo do prejema vašega elektronskega sporočila nisem razmišljal in se o njem nisem odločil," je še dodal Košak.
Damijan Janković: O svojih prijateljih ne bom razlagal
Gre sicer za notarja, ki je delal vse notarske zapise papirjev, povezanih s poenostavljenimi poravnavami vseh treh podjetij v lasti Damijana Jankovića.
Vrsto let je overjal tudi ostale posle družine Janković, med drugim tudi posojilno pogodbo med Juretom Jankovićem in podjetnikom Marjanom Pišljarjem, po izteku katere je zadnji svoj denar izterjal z izvršbo. Sestavljal je notarske zapisnike več skupščin družbe KLM Naložbe, prek katere je Zoran Janković pred leti kupoval delnice Mercatorja.
Marjan Pišljar
Ena od strank Mira Košaka je tudi prej omenjeni Jan Bec, kupec terjatev do podjetij v lasti Damijana Jankovića.
Damijan Janković je prepričan, "da je postopek izpeljan pravilno". "Smo zasebno podjetje," je poudaril Janković, ki se ne spomni, ali je bil on tisti, ki je prodal te terjatve. "Ne bom razlagal o svojih prijateljih. Z nobenim nisem v navezi, z nikomer se ne dogovarjam. Skrbim za svoja podjetja," je še dejal.
Spremembe poenostavljenih "prisilk" niso v načrtu
Ministrstvo za pravosodje smo že jeseni spraševali, ali zaradi več ekscesnih primerov načrtuje spremembe zakonodaje na področju poenostavljenih prisilnih poravnav.
Pojasnili so nam, da ministrstvo teh sprememb ne načrtuje. "Insolvenčna zakonodaja je bila nazadnje spremenjena aprila 2016. Splošno gledano posamični konkretni primeri in sodne odločitve še ne pomenijo ustaljene sodne prakse, toliko manj, če sodni postopek še ni pravnomočno končan," so poudarili.
Dodali so, da so majhnim družbam omogočili uporabo enakih ukrepov prestrukturiranja, kot veljajo za velike in srednje družbe zaradi pozitivnih izkušenj pri njihovem prestrukturiranju.
47