Petek,
27. 2. 2015,
17.05

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Dušan Mramor

Petek, 27. 2. 2015, 17.05

7 let, 9 mesecev

Bo leto 2015 čas za velike strukturne reforme?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Da bi bila proračuna za leto 2016 in 2017 uresničljiva, bo treba letos narediti velike strukturne spremembe, ker smo do zdaj sprejeli predvsem kratkoročne ukrepe, meni minister Dušan Mramor.

Eno od ključnih področjih delovanja v prihodnje bo področje bančništva, na katerem je treba narediti bistvene spremembe z vidika upravljanja z bančnim sektorjem in naslavljanjem slabih posojil, "ki jih je v naših bankah relativno veliko", je po srečanju s francoskim ministrom za finance in javne račune Michelom Sapinom v izjavi za medije v Ljubljani dejal finančni minister Dušan Mramor. Delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank je treba po njegovem mnenju še okrepiti, "čeprav so določeni rezultati doslej ohrabrujoči".

Kratkoročne ukrepe bo treba spremeniti v dolgoročne Spomnil je tudi, da je v parlamentarni proceduri predlog zakona o fiskalnem pravilu, na vrsti pa je tudi priprava proračunov za leti 2016 in 2017. "To sicer ni videti kaj posebnega. Mislite, da bomo samo napovedali, pa bo, ampak za to, da bi bila uresničljiva, bo treba letos narediti velike strukturne spremembe. Do zdaj smo imeli predvsem kratkoročne ukrepe, s katerimi smo zniževali javne izdatke. Te ukrepe bo pač treba spremeniti v dolgoročne oz. strukturne," je povedal.

Čemu bo dala vlada glavne poudarke Vlada bo glavni poudarek sicer dala tistim programom oz. dejavnostim, ki bodo krepile gospodarsko rast. Za finančno ministrstvo bo ključno, da se poenostavijo davčni postopki in da postane davčni sistem bolj pregleden. "Oboje se razume kot ena od preprek za več tujih neposrednih investicij. Tudi na drugih področjih, na področju sodstva in gradbenih ter okoljskih dovoljenj, bomo poskušali narediti maksimalno," je dejal.

Finančno ministrstvo z Banko Slovenije sodeluje tudi pri reševanju problematike oteženega dostopa do finančnih virov podjetij. Pri financiranju malih in srednje velikih podjetij imajo ključno vlogo tudi SID banka ter podjetniški in drugi skladi, ki podpirajo ta del gospodarstva. "To je običajno del, ki ga finančne institucije ne podprejo dovolj. Delamo tudi na tem področju," je zagotovil Mramor.

Sapin: Rast, ki jo ima Slovenija, bi z veseljem imeli tudi v Franciji Francoski minister Sapin pa je slovenskega kolega dopolnil, da bi takšno rast, kot jo beleži Slovenija, z veseljem imeli tudi v Franciji.