Bo Evropa postala Nokia na državni ravni?

Zaščita starih panog, sindikatov in davkov Uber, Google, Facebook, Amazon in Apple so le nekateri od ameriških tehnoloških velikanov, ki so se v zadnjem letu znašli v nemilosti evropskega zaščitniškega krča. Razlogi za ta refleks so večplastni. Omenjene in druge ameriške korporacije z novimi storitvami vse bolj agresivno posegajo na ustaljene in vpeljane panoge, ker se ogrožene počutijo podjetja s svojimi zaposlenimi. Vse njihove storitve na tak ali drugačen način temeljijo na zbiranju in upravljanju osebnih podatkov, zato evropsko javnost na splošno skrbi ubijanje zasebnosti. In nenazadnje, evropske vlade, ki se še vedno borijo proti trdoživi ekonomski krizi, boli ustvarjalnost teh korporacij pri optimizaciji davkov.

Evropa ni bila vedno sledilec Evropa v kontekstu gospodarskega, kulturnega in tehnološkega razvoja ni bila vedno sledilec, prav nasprotno. Kot poroča Wall Street Journal, je stara celina svetu dala mobilno telefonijo GSM. Evropska avtomobilska industrija je kultna in tudi danes žanje uspehe na domačih in drugih trgih, od ZDA do Azije. A kot navaja omenjeni časnik, zmagovalci nove ekonomije ne bodo proizvajalci oprijemljivih dobrin, temveč iz naslova omrežij za upravljanje informacij - npr. usmerjanje samovozečih avtomobilov, animacija uporabnikov z vsebinami in nakupovalnimi izkušnjami na tej poti. Zato je last teh omrežij strateškega pomena.

Oettinger vidi Evropo na čelu partnerskih odnosov Evropski komisar za digitalno ekonomijo Günther Oettinger, ki se zavzema za vzpostavitev enotnega digitalnega trga, je pred časom dejal, da verjame, da so evropski izdelovalci avtomobilov zmožni in voljni preživeti ter v svoj ekosistem integrirati Googlove storitve. A sodelovanje vidi v enakovrednosti, če ne celo vodstvu evropskih podjetij, ne prevladi ameriških korporacij z lastnimi interesi.

Žrtve so uporabniki Kovanje milijardnih dobičkov in plačilo simboličnih davkov ameriških korporacij seveda za evropsko gospodarstvo ni zaželeno, niti zdravo. A vseeno se poraja vprašanje, do katere stopnje je evropsko zaščitništvo upravičeno in na kateri točki bodo na slabšem uporabniki. Tehnološkega napredka se ne da ustaviti in določene panoge - trgovina in turizem - so že šle skozi korenito internetno transformacijo. Zdaj so na vrsti panoge, kjer Evropa pogosto ne blesti - npr. javni prevoz. Na pravem svobodnem trgu uporabnik izbere storitev, ki mu bolj ustreza - bodisi po ceni, prihranku časa ali drugem atributu. Agresivno omejevanje storitev, kot je Uber, zato, da se zaščiti etabliran monopol taksistov (ki imajo npr. v Franciji svoj sindikat), je za uporabnika gotovo slaba poteza.

Žiga Turk: metanje polen pod noge ni konkuriranje Žiga Turk, nekdanji minister za znanost, izobraževanje, kulturo in šport, meni, da Evropa ne more tehnološko konkurirati ZDA in Kitajski tako, da njihovim podjetjem meče polena pod noge, ampak tako, da za rast novih tehnoloških podjetij ustvari ugodne pogoje - na primer skupni digitalni trg in enotne režime za intelektualno lastnino. Evropa mora ustvariti skupni trg za digitalne storitve. Da ga ima za "premog in jeklo", v 21. stoletju ni kakšna posebna prednost.

Dodaja, da se svetovnega napredka ne da ustaviti, da pa se z neumnimi politikami napredek zavirati lokalno. Nekaj časa se da sicer služiti z rentami, ki ti jih omogoči politično poseganje na trg, dolgoročno pa samo z inovacijami. Po njegovem mnenju upanje za Evropo vzbuja dejstvo, da je tudi na stari celini vedno bolj živa scena starupov, ki v razvoju digitalne ekonomije sodelujejo. Tudi mnogi Slovenci so tu zelo uspešni. 

Tveganje zaprtja trgov, kjer se poslovanje ne izplača Pretirano zaščitniški odnos do novih storitev ima lahko tudi širše neljube posledice, ki so se v preteklosti že pokazale kot verjetne. Ameriška podjetja lahko na neki točki preprosto ocenijo, da se jim z vsemi regulatornimi ovirami in lokalnimi zahtevami storitve preprosto ne izplača izvajati. Wall Street Journal navaja slikovit primer ukinitve Google News, ki jo je Google umaknil s španskega trga, posledično pa so bili na slabšem vsi - tako založniki, ki naj bi jih predlagani zakon zaščitil, kot uporabniki. Evropa s pretirano zaščitniškim odnosom tvega, da ostane na razvojnem stranskem pasu, nekakšna Nokia na državni ravni, samo zato, ker želi ohraniti status quo in z njim pomiriti ustaljene igralce.