Petek, 31. 8. 2018, 11.21
6 let, 3 mesece
BDP v drugem četrtletju zrasel za 3,8 odstotka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,72
3
BDP je v drugem četrtletju letos za 3,8 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Lanska gospodarska rast je bila po prvi letni oceni 4,9-odstotna.
Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je bil v drugem četrtletju za 3,8 odstotka večji kot v enakem obdobju lani, v prvem polletju pa za 4,2 odstotka večji. Popravljen BDP glede na vpliv sezone in števila delovnih dni se je medtem glede na prvo četrtletje povečal za 0,8 odstotka, v medletni primerjavi pa za 4,3 odstotka, so sporočili iz statističnega urada.
Kot so navedli, je bila rast domače potrošnje po visoki rasti v prvem četrtletju zdaj zmernejša in se je v medletni primerjavi povečala za 2,3 odstotka. Končna potrošnja se je povečala za 2,2 odstotka, bruto investicije pa za 2,9 odstotka.
Izvoz se je okrepil, povečal se je tudi uvoz
Na gospodarsko rast je še naprej ugodno vplivalo zunanje povpraševanje. Izvoz se je tako okrepil za 9,3 odstotka, povečal pa se je tudi uvoz, in sicer za 8,3 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je h gospodarski rasti prispeval 1,7 odstotne točke.
Skupna zaposlenost je v drugem četrtletju znašala 1.013.618 ljudi in se je glede na enako obdobje lani povečala za tri odstotke. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.
K inflaciji so največ prispevale višje cene goriv
Avgusta smo na letni ravni dosegli 1,8-odstotno inflacijo. K njej so največ, 0,6 odstotne točke, prispevali dražji naftni derivati. Tekoča goriva so se podražila za 23,3 odstotka, dizelsko gorivo za 11 odstotkov, bencin pa za 8,7 odstotka. 0,2 odstotne točke so prispevale višje cene mesa, ki so porasle za 5,1 odstotka.
Letno inflacijo so najbolj ublažile nižje cene avtomobilov, in sicer za 0,2 odstotne točke. Avtomobili so bili v povprečju cenejši za štiri odstotke.
Na mesečni ravni so bile cene življenjskih potrebščin v osmem mesecu v povprečju višje za 0,1 odstotka. K tej rasti so 0,1 odstotne točke prispevale višje cene počitniških paketov, ki so se podražili za 2,2 odstotka. Bistvenih pocenitev, ki bi blažile mesečno inflacijo, v avgustu ni bilo.
Stopnja anketne brezposelnosti je v drugem četrtletju dosegla 5,2 odstotka, kar je manj kot v prvem četrtletju, ko se je ustavila pri 5,9 odstotka. Po podatkih statističnega urada je bilo v drugem četrtletju 54 tisoč anketno brezposelnih, kar je za 11,6 odstotka manj kot v prejšnjem četrtletju in za 18,1 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
Lanska gospodarska rast po prvi letni oceni 4,9-odstotna
Gospodarska rast je bila po prvi letni oceni v lanskem letu 4,9-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj od februarske ocene, ki je bila narejena z združevanjem četrtletnih podatkov. Po danes objavljeni oceni je BDP lani v tekočih cenah znašal 43 milijard evrov. V primerjavi z letom 2016 je bil v tekočih cenah višji za 6,5 odstotka, realno pa za 4,9 odstotka.
Vrednost letne ocene bruto domačega proizvoda (BDP) v tekočih cenah je bila za 0,6 odstotka ali za 278 milijonov evrov nižja od vrednosti ocene po četrtletnih virih, vrednost ocene rasti obsega BDP pa je bila po novi oceni nižja za 0,1 odstotne točke.
Na gospodarsko rast je pozitivno vplivala tudi končna potrošnja, ki se je lani zvišala za 1,5 odstotka.
Zvišanje zasebne potrošnje in trošenja države
Saldo menjave s tujino je še naprej pozitiven in se povečuje. Lani je dosegel 4,18 milijarde evrov oziroma 9,7 odstotka BDP in k rasti BDP prispeval 1,3 odstotne točke.
Tako obseg izvoza kot obseg uvoza blaga in storitev sta bila lani višja kot v letu prej. Izvoz blaga in storitev je bil višji za 10,7 odstotka (v prejšnjem letu za 6,4 odstotka), uvoz blaga in storitev pa za 10,3 odstotka (v letu prej za 6,6 odstotka).
Na gospodarsko rast je pozitivno vplivala končna potrošnja, ki se je zvišala za 1,5 odstotka. Zasebna končna potrošnja je bila višja za 1,9 odstotka. Tudi končna potrošnja države se je lani glede na leto prej zvišala, in sicer je bila rast trošenja države 0,5-odstotna.
Skupna zaposlenost, ki je začela naraščati v 2014, se je krepila tudi lani in se je v tem letu glede na leto prej povečala za 2,9 odstotka. Po nacionalnih računih je bila ocenjena na 987.792 oseb, pri čemer se je število zaposlenih zvišalo za 3,3 odstotka, na skupaj 797.895, število samozaposlenih pa za 1,6 odstotka, na skupaj 189.897.
3