Mednarodni finančni nadzorniki so sprejeli dogovor o bolj prožnih določilih glede minimalne vsote denarja in likvidnega premoženja, ki ga morajo banke imeti.
Dogovor o bančnem nadzoru, ki ga je sprejel baselski odbor, ki združuje bančne nadzornike iz 27 držav, je poskus, da banke v prihodnje v času kriz ne bi bile več tako ranljive. Nova določila o likvidnosti bodo stopila v veljavo leta 2015 v celoti pa bodo začela veljati šele štiri leta kasneje. Po navedbah analitikov je dogovor bolj prožen kot pa je bil začetni predlog, poroča BBC.
Med dovoljenim likvidnim premoženjem tudi hipoteke
Nova pravila so del prizadevanj, da bi bile banke v prihodnje manj podvržene finančnim šokom kakršen je bil denimo padec investicijske banke, Lehman Brothers leta 2008. Banke bodo morale imeti tako dovolj denarja in premoženja, ki ga bo mogoče hitro prodati, da bodo vzdržale vsaj 30-dnevno hudo krizo.
Med bolj presenetljiva določila sprejeta dogovora spada tudi pravilo, da bo bankam v tej kvoti likvidnega premoženja od zdaj dovoljeno imeti tudi obveznice podjetij, nekatere vrste delnic in tudi kakovostne oblike gospodinjskih hipotekarnih posojil. To je v nasprotju z običajno prasko centralnega bančništva in bolj ortodoksnih oblik nadzora. Predvsem vključitev hipotekarnih posojil bo najbrž številne začudila, saj so se poleti leta 2007 prav ta izkazala za izredno težko prodajljivo premoženje.
Banke bodo morale imeti več denarja kot so ga imele leta 2007
Po besedah Mervyjina Kinga, predsednika britanske centralne banke dogovorjena časovnica o uvajanju novih določil na noben način ne bo ovirala svetovnega bančnega sistema in njegove zmožnosti, da financira gospodarsko okrevanje.
Nova pravila bodo tako določala, da bodo banke morale biti v prihodnje bistveno bolj likvidne kot so bile leta 2007, ko je več velikih bank komaj zmoglo redno izplačati manjše vloge svojih komitentov, še poroča BBC.
3
