Banka Slovenije poziva banke h kreditiranju

V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da se bodo takšna podjetja zadolževala neposredno v tujini, opozarjajo člani sveta centralne banke.

Medletno so se posojila nefinančnim družbam znižala za 7,6 odstotka Proces krčenja posojil nebančnemu sektorju se je v maju nadaljeval, in sicer zaradi zmanjševanja posojil nefinančnim družbam in v zadnjem obdobju tudi posojil gospodinjstvom. Medletno so se posojila nefinančnim družbam znižala za 7,6 odstotka in svet Banke Slovenije pričakuje, da bodo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer tudi v drugem četrtletju upadala.

Zaradi visokih stroškov virov financiranja bank in hkratnega krčenja posojilne aktivnosti se neto obrestni prihodki bank vse bolj zmanjšujejo. Na drugi strani so se stroški oslabitev bank povečali za 27 odstotkov, tako da so banke v maju še poglobile izgubo. Skupna izguba pred davki je v petih mesecih znašala 45,7 milijona evrov pred davki, so sporočili iz Banke Slovenije.

Bodo banke pospešile kreditiranje kreditno sposobnih podjetij? Svet Banke Slovenije pričakuje, da bodo banke pospešile kreditiranje kreditno sposobnih podjetij in pri tem intenzivneje prilagajale ponudbo konkurenčni ponudbi posojil na enotnem evropskem trgu. Hkrati banke poziva, naj kljub administrativnim oviram pospešijo prestrukturiranje tistih podjetij v težavah, za katera ocenjujejo, da je vsaj del njihove dejavnosti tržno dovolj perspektiven, da bodo posojila lahko vrnila.

V tem okviru svet Banke Slovenije pričakuje, da se bodo banke v primerih izpostavljenosti do istega komitenta samostojno ali v okviru Združenja bank Slovenije hitro dogovorile o najboljšem možnem načinu usklajene skupne podpore.

Zaupanje v gospodarstvu upada, v zadnjih mesecih najbolj pri potrošnikih Svet Banke Slovenije je tudi ocenil, da so se razpoložljivi kazalniki gospodarske rasti v Sloveniji po razmeroma ugodnem prvem četrtletju na začetku drugega četrtletja večinoma poslabšali. V EU so upadli kazalniki zaupanja in aktivnosti, hkrati pa se kažejo tudi določene šibkosti v rasti ZDA in nekaterih drugih večjih gospodarstvih. Kljub temu je bila rast industrijske proizvodnje v Sloveniji v letošnjih prvih štirih mesecih še razmeroma ugodna.

Zaupanje v gospodarstvu upada, v zadnjih mesecih najbolj pri potrošnikih, kar se kaže v zniževanju prihodkov v večini storitvenih dejavnosti. V takih razmerah, ob zastoju števila novih zaposlitev in prostih delovnih mest, zmanjševanja brezposelnosti ni pričakovati.

Inflacijska gibanja ostajajo v skladu s pričakovanji Banke Slovenije V zadnjih 12 mesecih do konca letošnjega prvega četrtletja se je primanjkljaj države zmanjšal na 5,7 odstotka BDP, zaradi krčenja izdatkov po sprejetju zakona za uravnoteženje javnih financ pa se bo po pričakovanjih dodatno zmanjšal tudi v drugi polovici leta.

Inflacijska gibanja ostajajo v skladu s pričakovanji Banke Slovenije. K inflaciji še naprej največ prispevajo cene energentov, ki jih v zadnjem obdobju viša tudi prispevek trošarin.