Sreda,
15. 6. 2011,
20.39

Osveženo pred

5 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

France Arhar bančni sistem

Sreda, 15. 6. 2011, 20.39

5 let, 3 mesece

Arhar: V tem trenutku je težko govoriti o moči slovenskega bančnega sistema

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V tem trenutku je težko govoriti o moči slovenskega bančnega sistema, je med drugim ocenil prvi mož Unicredit banke Slovenija France Arhar.

Po Arharjevih pojasnilih na eni strani obstaja pomanjkanje zaupanja, na drugi strani primanjkuje finančnih virov, na tretji strani pa so velike dubioze, ki imajo potem svoje rezultate v bančnih bilancah.

Arhar: Banke so trgovina s porcelanom "Banke so strelovod, so odraz neke celote, tega pa se mi premalo zavedamo. Nekateri temeljni akterji na trgu se premalo zavedajo, da so banke trgovina s porcelanom. Če tega ne bomo spremenili, potem ne pričakujem pozitivnega razvoja v kratek," je poudaril.

Zanj je problem tudi v razumevanju bank, ki bi moralo biti drugačno, še posebej pri državi kot lastnici bank, ki igra vlogo lastnika, prav tako igra vlogo zakonodajne oblasti in tudi izvršne oblasti.

Na vprašanje, kako se finančna kriza v EU odraža na Sloveniji, je Arhar odgovoril, da kriza v Evropi pojenjuje in se stvari izboljšujejo. Realna ekonomija je že lani v Evropi pokazala drugačne rezultate. Tudi v finančnem posredništvu se po njegovi oceni zadeve izboljšujejo in se nekateri slabi krediti znova pretvarjajo v dobre, normalne kredite.

Arhar o začaranem krogu bančništva "Pri nas pa se nadaljuje proces slabljenja bančne aktive, kar je logično, če pogledamo, kaj se dogaja v gospodarstvu s stališča rasti. Čudežev tukaj ni. Ne more biti banka dobra, če so komitenti soočen s takšnimi problemi. To je začaran krog, ker banka najprej živi in deluje na podlagi virov. Če teh virov ni, je razumljivo, da so bili lani rezultati za celoten bančni sektor prvič po 19. letih samostojne Slovenije negativni. To je grenko spoznanje," pravi Arhar.

Po mnenju predsednika uprave Nove Kreditne banke Maribor Matjaža Kovačiča sta moč in nemoč slovenskega bančnega sistema predvsem odraz relativno slabega spodbujanja domačega povpraševanja na področju investicij. Po njegovi oceni bi morala Slovenija narediti bistveno več pri spodbujanju lastnega, domačega povpraševanja, povpraševanje po tujih izvoznih dobrinah pa je na relativno visoki ravni.

Kovačič: Poglabljanje krize v Evropi odvisno od špekulacij Za Kovačiča je poglabljanje finančne krize v Evropi oz. v območju z evrom odvisno od špekulacij. Po njegovih besedah se po zadnjem znižanju kreditne ocene Grčije cena njenega dolga ni spremenila skoraj nič. "To se bo mogoče odrazilo na njihovih delnicah, morebitna sanacija z odpisom grškega dolga je pravzaprav politična odločitev. Če se bo to zgodilo, ne bo to prva takšna sanacija, ki smo jo videli," je dejal.

Po oceni predstavnice Banke Slovenije Stanisalave Zadravec Capriolo so bančna posojila v Sloveniji v povprečju dražja kot v tujini zaradi višjih stroškov zadolževanja, ki jih tuji vlagatelji nudijo domačim bankam. Meni, da je slovenski bančni sistem trden in konzervativen, najbolj pa ga je prizadel velik padec gospodarske rasti v letu 2009 za 30 odstotkov. Ta padec je namreč "udaril" bilance podjetij in bank.

Mačkošek: Banke zahtevajo nenormalne pogoje zavarovanja Direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek pa bankam očita, da za svoje kredite zahtevajo nenormalne pogoje zavarovanja. Banke po njegovem mnenju tako zahtevajo dvakratno, trikratno ali celo štirikratno zavarovanja, podjetja pa počasi potem nimajo na razpolago dovolj premičnega in nepremičnega premoženja, da bi lahko vse te potencialne kredite zavarovali.

"Bančna posojila v Sloveniji so v primerjavi s tujino draga, zahtevana zavarovanja pa onemogočajo zadolžitev podjetij in s tem primerno rast proizvodnje, saj so za rast proizvodnje potrebna obratna sredstva," je še poudaril Mačkošek.