Andrej Lovšin zaradi Rusije po devetih letih na zatožno klop

Na Okrožnem sodišču v Kopru so sredi marca razpisali glavno obravnavo v zadevi Čehov. Koprsko tožilstvo v drugi preiskavi poslov Andreja Lovšina medtem vztraja, da koprsko sodišče pridobi dodatne dokumente iz Ukrajine.

Kaj očitajo Lovšinu V zadevi Čehov tožilstvo Lovšinu očita nadaljevanje kaznivega dejanja zlorabe položaja pri projektu postavitve logističnega terminala Čehov v Rusiji. Nakup zemljišč in gradnja sta Intereuropo stala več kot 140 milijonov evrov, kar jo je pahnilo na rob stečaja, nazadnje pa je terminal prodala za 45 milijonov evrov. Zaradi tega je Intereuropa že vložila odškodninsko tožbo zoper nekdanjo upravo pod vodstvom Lovšina v vrednosti kar 37 milijonov evrov.

Večina kupnine za terminal Čehov končala v Liechtensteinu V času, ko je Lovšin vodil Intereuropo, je ta močno preplačala naložbo v Rusiji. Zemljišča je kupila od Konstantina Belousova, takratnega direktorja družbe Riko Maš, ruske hčerinske družbe podjetja Riko, ki je v rokah slovenskega poslovneža Janeza Škrabca.

Njegovo podjetje je terminal v Čehovu tudi projektiralo in gradilo. Belousov naj bi zemljišča v Rusiji Intereuropi prodal za 35 milijonov evrov le tri dni zatem, ko ga je kupil za deset milijonov evrov. Poznejša preiskava je razkrila, da je pomemben del kupnine, okoli 25 milijonov evrov, končal v Liechtensteinu na računu tamkajšnjega podjetja v solastništvu Škrabca.

Logistični terminal Čehov stoji 55 kilometrov jugovzhodno od Moskve

Lovšin je po ugotovitvah tožilstva skoraj hkrati domnevno nezakonito kupil pet nepremičnin v Portorožu in Ljubljani, 50 tisoč delnic Intereurope, nov osebni avtomobil volkswagen eos in več drugega premoženja. Večino tega je pozneje prepisal na mamo in hčer.

Tudi finančna uprava (Furs) je med opravljenim izrednim davčnim nadzorom za obdobje med letoma 2006 in 2010, torej v času, ko je Lovšin vodil Intereuropo, pri njem odkrila za 1,6 milijona evrov prihodkov, ki jih ni znal prepričljivo pojasniti. Tožilstvo je proti Lovšinu konec lanskega leta vložilo tožbo za odvzem skoraj dveh milijonov premoženja domnevno nezakonitega izvora, kar Lovšin izpodbija že na ustavnem sodišču.

Pravosodni mlini leta mleli v prazno Sojenje v zadevi Čehov se začenja po letih čakanja in zapletih s pridobivanjem dokumentacije iz tujine. Že leta 2008 je policija proti nekdanjemu prvemu možu Intereurope vložila kazensko ovadbo, leto zatem pa ga je tedanji nadzorni svet zaradi številnih spornih poslov krivdno razrešil s položaja.

V zadnjem letu so se zgodile tudi nekatere nenavadne poteze koprskega sodišča, ki so dodatno podaljšale postopek. Že decembra 2014 je bil izveden predobravnavni narok, vendar je sodišče šele pred kratkim razpisalo glavno obravnavo. Iz zakona medtem izhaja, da bi moralo to storiti najpozneje v dveh mesecih, torej že v začetku leta 2015.

Zapleta se tudi v kazenskem postopku proti Lovšinu zaradi spornih poslov v Ukrajini. Gre za sume kaznivih dejanj, ki naj bi jih ta storil s preplačilom zemljišč za logistični center v Kijevu. Prodajalec, ukrajinski državljan, naj bi jih kupil za 5,8 milijona evrov, nato pa prodal Intereuropi za 12 milijonov evrov.

Ob tem je Lovšin večkrat ravnal vprašljivo. Posel naj bi sklenil brez predhodne vednosti nadzornega sveta. Pravna služba Intereurope je nasprotovala Lovšinovemu navodilu, naj družba kupnino nakaže na račun v Liechtenstein. Nekdanji prvi mož Intereurope je našel drugo pot. Z ameriškim državljanom je podpisal komisijsko pogodbo, kupnina je sedla na njegov račun, Intereuropa pa je postala lastnica nepremičnine v Ukrajini.

Tožilstvo čaka na dokumentacijo iz Ukrajine Sodna preiskava proti Lovšinu v tej zadevi je trajala več kot dve leti in bila končana septembra lani. V tem času so morali izvesti dve videokonferenci z Ukrajino, zaslišati veliko prič, ki sodišču niso bile dosegljive, ter pridobiti in prevesti potrebno dokumentacijo iz Ukrajine. Toda tožilstvo s preiskavo ni bilo zadovoljno in je spis vrnilo koprskemu sodišču s predlogom, da preiskavo dopolni. "Sodišče je sestavilo novo zaprosilo, ga poslalo v prevod in nato decembra lani v Ukrajino. Tožilstvo namreč vztraja, da je treba še pred koncem preiskave pridobiti zaprošene podatke. Iz Ukrajine smo prejeli podatek, da je naše zaprosilo v obravnavi," so nam pojasnili na Okrožnem sodišču v Kopru.

Sedež Intereurope v Kopru

Čehi edini z zavezujočo ponudbo za Intereuropo, a so se pozneje ohladili Medtem ko se na sodišču razčiščujejo pretekli Lovšinovi posli, ki so Intereuropo pahnili v finančne in poslovne težave, teh (še) ne bo reševal morebitni novi lastnik. Že več mesecev kaže, da je postopek prodaje večinskega paketa delnic koprskega logista, ki se je začel konec leta 2014, padel v vodo.

Kot je znano, so banke prodajale 72-odstotni delež Intereurope, edini pa je zavezujočo ponudbo zanj oddal češki zasebni sklad Tuffieh, registriran na Malti. Še jeseni je kazalo, da bo posel vsak čas sklenjen, saj naj bi razhajanja med zahtevami bank in njegovo ponudbo znašala le nekaj milijonov evrov.

Toda zanimanje prvega moža Tuffieha Jana Blaška se je ohladilo. V intervjuju za češke medije iz decembra lani je kritiziral slovenske banke, češ da pri njih "ni bilo pravega zanimanja za dokončanje posla". Očitno je pričakoval, da se bo pritisk na banke obrestoval.

Ključna svetovalka Čehov pri aktivnostih v Sloveniji je bila Nevenka Črešnar Pergar, nekdanja lobistka in generalna sekretarka Foruma 21, ki je v zadnjih letih svetovala različnim tujim investitorjem v Sloveniji.

Pri analizi razmer na trgu jim je po dostopnih informacijah pomagal Bojan Brank, nekdanji prvi mož Luke Koper, danes pa namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic (SŽ). Kljub temu prodajni postopek še ni pokopan. Pred kratkim se je pojavil nov resen interesent iz Češke, ki naj bi predvidoma v tem tednu oddal zavezujočo ponudbo.

Pred Intereuropo spet težki časi V vsakem primeru je pred Intereuropo težko obdobje. Družbo, ki ima na ravni skupine več kot 1.400 zaposlenih in letno ustvarja okoli 140 milijonov evrov prihodkov od prodaje, čaka temeljito prestrukturiranje.

Po naših informacijah naj bi bilo problematično zlasti to, da ima Intereuropa v bilancah po zadnjih podatkih za kar 200 milijonov evrov nepremičnin, ki naj bi bile (pre)visoko vrednotene. V skladu z dogovorom z bankami o prestrukturiranju finančnih obveznosti bo še naprej potekala prodaja nepremičnin, razmišljajo pa tudi o oddelitvi nepremičnin na novo podjetje.

Velika težava za Intereuropo je tudi pridobivanje novih poslov. V prvih devetih mesecih lani je skupina ustvarila za šest odstotkov manj prihodkov od prodaje. Letos naj bi jih dosegla 137 milijonov evrov, kar je manj kot leta 2014.