Okno v viruse in njihovo naravno okolje

Dokler virusov ni bilo mogoče opazovati v njihovem naravnem okolju, je bil obseg informacij in znanja, ki smo jih lahko pridobili o njih in njihovem delovanju, zelo omejen – podobno, kot če bi podatke o kakšni živali pridobivali le z opazovanjem njenega trupla.

Nova metoda, ki so jo razvili na ameriškem raziskovalnem inštitutu Virginia Tech Carilion, bi lahko pomenila pomemben preskok v razvoju načinov zdravljenja virusnih okužb. Nanometrsko okno Opazovanje virusov poteka med dvema stisnjenima mikročipoma, med katerima je 150-nanometrsko okno. V to okno so raziskovalci vstavili tekočino, podobno tisti, kjer se zadržujejo rotavirusi, na notranje površine oken pa so nanesli protitelesa. Ta se naravno pritrdijo na viruse in poskrbijo, da med pregledovanjem ostanejo nepremični, kar je ključnega pomena, kajti prosto plavajoči vzorci ne dajo posnetkov dovolj visokih ločljivosti.

Podoba, ki so jo nato dobili s presevnim (transmisijskim) elektronskim mikroskopom, je primerljiva s tistimi, ki jih pridobijo pri tradicionalni metodi z "zmrznjencem", a je tokrat opazovani virus živ in v svojem naravnem okolju. Dinamika je še marsikje neznanka Znanstveniki upajo, da bodo z novo tehniko lahko opazovali tudi delovanje virusa in to, kako izrablja napadeno celico za ustvarjanje novih virusov. Boljše spoznavanje tega procesa bi omogočilo razvoj novih načinov boja proti virusom in tako tudi reševanja življenj, zlasti v slabše razvitih delih sveta. Rotavirus je namreč med najpogostejšimi vzroki za najhujše driske pri otrocih in mladini, do petega leta starosti pa je skoraj vsak otrok kjerkoli v svetu vsaj enkrat doživel tako okužbo. Medtem ko v razvitih državah sveta obvladujejo te okužbe, v državah v razvoju zaradi okužb z rotavirusom letno umre več kot 450 tisoč otrok. Nova opazovalna tehnika bi lahko bila primerna tudi za opazovanje drugih mikroskopskih struktur, kjer še pogrešajo spoznanja o dinamiki bioloških procesov.