Matic Tomšič

Torek,
20. 5. 2014,
16.15

Osveženo pred

4 leta, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

svetloba Albert Einstein znanost

Torek, 20. 5. 2014, 16.15

4 leta, 3 mesece

Materijo bomo iz svetlobe naredili v enem letu, pravijo znanstveniki

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Izsledki dolgoletnega raziskovanja pretvarjanja svetlobe v nekaj oprijemljivega dokazujejo, da bo materijo iz žarkov mogoče narediti že v naslednjih 12 mesecih, so prepričani vodilni svetovni fiziki.

Teorijo, ki potrjuje tezo, da lahko svetloba pod določenimi pogoji prehaja v materijo oziroma snov, so pred več kot 80 leti opisali že znanstveniki, ki so delali na prvi atomski bombi. Laboratorijsko uprizoritev procesa pretvarjanja neoprijemljivega v oprijemljivo so takrat sicer označili za nemogočo.

No, z napredkom tehnologije so se možnosti za uspešno izvedbo zelo pomembnega znanstvenega preboja konkretno zvišale – ekipa fizikov z londonske naravoslovne univerze (Imperial College of London) naj bi rešitev problema našla z uporabo zelo zmogljivih laserjev.

Bolj podrobno, prosim Britanski znanstveniki ne izdelujejo naprave, ki bi streljala žarke svetlobe, na mestu kontakta s površino pa bi se pojavili vsakodnevno uporabljani predmeti. Osrednji cilj je pretvarjanje svetlobe (oziroma fotonov) v očesu nevidne elementarne subatomske (manjše od atomov) delce, ki predstavljajo materijo. Predlagani postopek je sestavljen iz treh faz. V prvi bi znanstveniki v zlato površino izstrelili snop elektronov, s čimer bi ustvarili žarek fotonov. Tega bi v drugi fazi usmerili v majhno zlato kapsulo (oziroma hohlraum, kakor ji pravijo britanski fiziki – izraz je prevzet iz nemščine, pomeni pa "prazna soba"), v kateri bi zasijala tako močna svetloba, kot jo oddajajo zvezde. Zadnji korak je "ciljanje" hohlrauma s prvim žarkom fotonov, pri čemer bi silovito treščila oba snopa svetlobe.

Izračuni kažejo, da naj bi pljuskanja velikega števila visokoenergijskih fotonov v zlati kapsuli z zelo majhnim volumnom ustvarilo približno 100 tisoč parčkov elektronov in pozitronov, ki so njihovi antimaterijski ustrezniki.

"Izjemna demonstracija slavne Einsteinove enačbe" Oliver Pike, eden od fizikov, ki se pripravljajo na izvedbo projekta – do nje naj bi prišlo najpozneje do pomladi 2015 –, pravi, da je postopek, ki trenutno sicer obstaja samo v teoriji, ena najbolj elegantnih demonstracij enačbe E=mc2. "Albert Einstein je s slavnim izračunom pokazal, da sta energija in materija zamenljivi komponenti. Njegovo enačbo bomo z izdelovanjem snovi iz svetlobe v prihodnjem letu zagotovo uspešno uporabili v praksi," je prepričan Pike.