GZS nasprotuje širitvi Nature 2000

Predlog širitve povzroča tudi zamude pri umeščanju in izgradnji novih infrastrukturnih objektov. Kot so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) zahtevajo takojšnjo uveljavitev korektnega in strokovnega dialoga s strani snovalcev predloga širitve Nature 2000, da bi zagotovili trajnostni razvoj, ki bo omogočal sobivanje varstva narave in razvoja družbe. V zbornici pričakujejo, da bo znanstvena, visoko kompetentna, neodvisna in nevtralna strokovna institucija opravila strokovno revizijo predloga širitve Nature 2000 in mediacijo med deležniki. Upajo tudi, da bo vlada ustanovila krizni štab, ki bo strokovno, z deležniki poiskal rešitve, ki ne bodo presegale direktiv EU in ki bodo odpravile grožnje o plačilu kazni, ker ne bomo uresničili ciljev iz podnebnega paketa. Pričakujejo, da bo v končnem predlogu širitve navedba držav s primerljivimi varstvenimi cilji in oceno posrednih vplivov izvajanja uredbe na infrastrukturo. Širitev Nature 2000 bi po zdajšnjem predlogu po mnenju zbornice bistveno okrnila izvedbo zlasti hidroelektrarn (HE). "S preprečitvijo izgradnje HE, ki jih zadene predvidena širitev Nature 2000, bodo prihodki v času koncesijske dobe do leta 2054 manjši za 2,1 milijarde evrov, prihodki države pa za 730 milijonov evrov. Če ne bi zgradili celotne verige hidroelektrarn, bi slovenska industrija zgubila 531 milijonov evrov," navajajo v zbornici. "Število zavarovanih območji v Sloveniji nezadostno" Evropska komisija je sicer novembra lani z drugim opominom pozvala Slovenijo, naj določi več zavarovanih naravnih območij Nature 2000. V Bruslju so ugotovili, da sta število in velikost teh območji v Sloveniji še vedno nezadostna glede na zahteve direktive EU o pticah. Po ugotovitvah komisije je Slovenija sicer določila 27 posebnih območij varstva, vendar sta njihovo število in velikost nezadostna v primerjavi s seznamom pomembnih območij za ptice, ki ga v Bruslju uporabljajo za presojo, ali članice unije izpolnjujejo svoje obveznosti. V skladu z direktivo o pticah morajo članice določiti najprimernejša ozemlja kot posebna območja varstva za ohranjanje vrst ptic. Čeprav ima Slovenija med državami EU največji delež ozemlja (okoli 36 odstotkov), namenjen Naturi 2000, mora po navedbah komisije za izpolnjevanje zahtev direktive o pticah določiti še osem dodatnih območij, 14 območij pa povečati.