Nedelja, 10. 4. 2016, 15.10
6 let, 6 mesecev
Leto, ko ni bilo poletja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,55
Na današnji dan pred 201 letom je Zemljo stresel najsilovitejši vulkanski izbruh v zabeleženi zgodovini. Eksplozija indonezijskega ognjenika Tambora je povzročila tudi globalne vremenske spremembe.
10. aprila 1815 je po več dneh tresenja tal eksplodiral ognjenik Tambora na indonezijskem otoku Sumbawa. Izbruh je vrh nekdaj ene najvišjih gora v Indoneziji znižal za kilometer in pol, nastala je 700 metrov globoka kaldera (ognjeniški krater) s premerom sedmih kilometrov.
Iz Tambore je izbruhnilo 10.000 milijonov ton ali približno 41 kubičnih kilometrov pepela, magme, plinov, kamenja. Piroklastični tokovi, ki so se valili po pobočju gore (piroklastični tok je hitro premikajoča se zmes izredno vročih vulkanskih plinov in kamnin), so izbrisali mestece ob vznožju ognjenika.
Na otoku Sumbawa je zaradi piroklastičnih tokov in deževanja vulkanskega kamenja, ki ga je visoko v zrak pognala eksplozija ognjenika, na dan in v dnevu po izbruhu umrlo okrog 10 tisoč ljudi. Ker se je vulkanska masa stekala v ocean in izpodrinila vodo, je okoliško otočje zalil štiri metre visok cunami.
Krater ognjenika Tambora. Danes je nižji od Triglava, pred izbruhom leta 1815, ki mu je odščipnil vrh, pa bi se lahko glede na višino kosal z najvišjimi gorami v Alpah.
Skupno število smrtnih žrtev na indonezijskem otočju zaradi posledic katastrofe (tudi lakota in bolezni dihal, ki jih je povzročilo vdihavanje plinov) pa zgodovinarji ocenjujejo na od 70 do prek 100 tisoč.
1816, leto brez poletja
Čeprav tega pred 200 leti niso vedeli, je imela eksplozija Tambore globalne posledice.
Izbruh ognjenika je Zemljino atmosfero onesnažil s tisoči ton žveplovih spojin, predvsem z žveplovim dioksidom. Nebo je imelo več kot eno leto malce drugačno barvo, sončni zahodi so bili zaradi tega neverjetni. A sloj žveplenih plinov, ki je obdajal planet, ni imel samo estetske vrednosti, temveč je odbijal del sončnih žarkov.
Zaradi tega so bile globalne temperature v letu po izbruhu vulkana za približno pol stopinje Celzija nižje kot leto prej. To se ne sliši veliko, a nepričakovana vremenska anomalija je imela katastrofalne posledice.
Kmetom po vsem svetu je tisto leto zelo nestanovitno vreme uničilo pridelek. Na Kitajskem je lakota zaradi posušenih riževih polj v letih po Tambori pomorila milijone ljudi.
Predvsem na severni polobli je bila v ozračju celotno leto prisotna rahla meglica, v sonce so lahko gledali brez zaščite za oči. Junija je ponekod po ZDA in v Evropi padal sneg. Leto 1816 je zato znano tudi kot leto brez poletja.
Desetletje, v katerem se je pripetil izbruh Tambore, je bilo sicer najhladnejše od začetka merjenja temperatur. V tistem času je vrhunec dosegla tudi mala ledena doba, obdobje globalne ohladitve, ki je po mnenju meteorologov trajala od 14. do 19. stoletja.
Vezuv, Sveta Helena in Krakatoa niso niti blizu Tambori
Eksplozija ognjenika Tambora je najsilovitejši vulkanski izbruh v zabeleženi zgodovini. Na indeksu vulkanske eksplozivnosti VEI (Vulcanic Explosivity Index) je ocenjen s sedmo stopnjo. Gre za edini tak dogodek v zadnjih 700 letih. V povprečju se pripetijo enkrat na tisoč let.
Stopnje indeksa VEI določa logaritemska skala. Vsaka naslednja stopnja pomeni desetkrat močnejši izbruh. Silovitost dogodka sicer definira volumen materiala (magme, pepela, kamnin, plinov), ki ga izbruha ognjenik. Poglejmo nekaj primerov stopenj indeksa VEI.
VEI 0 - redni izbruhi ognjenikov na havajskem otočju
VEI 1 - aktivnost vulkana na italijanskem otoku Stromboli
VEI 2 - izbruh ognjenika Sinabung v Indoneziji leta 2010
VEI 3 - eksplozija gore Lassen v ZDA leta 1915
VEI 4 - izbruh islandskega vulkana Eyjafjallajökull leta 2010, ki je ohromil letalski promet
VEI 5 - eksplozija gore Sveta Helena (spodaj) v ZDA leta 1980, tudi izbruh Vezuva leta 79 v Italiji
VEI 6 - katastrofalni izbruh indonezijskega ognjenika Krakatoa leta 1883. Tudi ta dogodek je imel vpliv na vreme po vsem svetu.
VEI 7 - ob Tambori tudi izbruh ognjenika Baekdu (spodaj) na meji med Kitajsko in Severno Korejo pred več kot tisoč leti
VEI 8 - stopnja, ki označuje izbruh z apokaliptičnimi posledicami
Najbolj znani primeri so izbruhi supervulkana Yellowstone pred 2,1 milijona, 1,3 milijona in 640 tisoč leti ter izbruh ognjenika Toba pred približno 76 tisoč leti. Spodaj kaldera (krater) Yellowstone, kjer je danes eden najbolj znanih narodnih parkov v ZDA.
Tambora danes
Indonezijo je pred štirimi leti zaskrbelo, saj se je ognjenik Tambora po skoraj 200 letih spanca prebudil. Čeprav večjih izbruhov ni bilo, so tla na Sumbawi občasno še vedno nemirna. Na otoku danes sicer živi približno poldrugi milijon ljudi.
Morebitni ponovni katastrofalni izbruh Tambore bi ogrozil vsaj sto tisoč prebivalcev otoka, ki živijo v neposredni bližini ognjenika.
