Petek, 10. 7. 2026, 12.00
1 mesec, 1 teden
Po skoraj 340 letih še en Slovenec med člani združenja The Royal Society
Šele drugi Slovenec v uglednem združenju izbranih svetovnih znanstvenikov
Prof. dr. Boštjan Kobe je šele drugi Slovenec, ki je postal član britanske znanstvene akademije The Royal Society.
Prvi Slovenec v britanskem združenju The Royal Society je leta 1687 postal Janez Vajkard Valvasor, ki je skoraj tri in pol stoletja ostal edini Slovenec v tem elitnem združenju znanstvenikov. Na današnji slovesni prireditvi v Londonu se mu je pridružil strukturni biolog prof. dr. Boštjan Kobe, diplomant ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki zadnjega dobrega četrt stoletja predava in raziskuje v Avstraliji.
The Royal Society – The National Academy of Sciences of the United Kingdom, ena izmed najuglednejših znanstvenih ustanov na svetu, podeljuje naziv Fellow of the Royal Society (FRS), ki velja za eno najvišjih mednarodnih priznanj za znanstveno odličnost. Podeljujejo ga raziskovalcem, ki so pomembno prispevali k razvoju znanosti.
Nove možnosti in upanja za zdravljenje
Tudi letošnja podelitev, na kateri je Kobe prejel članski listini, je potekala po protokolu, ki v tem društvu velja že stoletja. The Royal Society so namreč ustanovili leta 1660 in je najstarejša neprekinjeno delujoča znanstvena akademija na svetu. Njeni člani so številni največji umi v zgodovini, biti član pa je za znanstvenike eden izmed vrhuncev, ki potrjujejo njihove izjemne znanstvene dosežke.
Sedež britanske znanstvene akademije The Royal Society v Londonu
Prof. dr. Boštjan Kobe je prepričal z delom na področju strukturne biologije. Njegove raziskave zajemajo proteine, patogene, imunski odziv in molekularne mehanizme okužb ter pomagajo bolje razumeti temeljne biološke procese in odpirajo možnosti za razvoj novih terapevtskih pristopov pri zdravljenju različnih bolezni.
Od Ljubljane prek Teksasa do Avstralije
Po diplomi iz kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je Kobe doktoriral iz biokemije in biofizike na Univerzi v Teksasu v ZDA, zadnjih 26 let pa je profesor strukturne kemije na Fakulteti za kemijo in molekularne bioznanosti Univerze v Queenslandu v Avstraliji.
Eden izmed kampusov avstralske univerze v Queenslandu
Med številnimi priznanji za svoje delo je med drugim leta 2020 prejel naziv slovenskega ambasadorja znanosti, dve leti prej pa so ga sprejeli v Avstralsko akademijo znanosti. Ob današnjem prejemu priznanja v Londonu je ponovno poudaril, da je pomemben del njegove znanstvene poti temeljil na osnovni in univerzitetni izobrazbi, pridobljeni v Sloveniji.
Znanstvena vrhunskost kot družinska tradicija
Na uspeh slovenskega znanstvenika so ponosni tudi na Inženirski akademiji Slovenije; izvolitev po njihovih besedah potrjuje, da lahko slovenski raziskovalci pomembno prispevajo k razvoju svetovne znanosti in dosegajo najvišja mednarodna priznanja. Predsednik Inženirske akademije Slovenije prof. dr. Matjaž Mikoš je ob tem poudaril, da izvolitev prof. dr. Boštjana Kobeta sodi med najpomembnejše mednarodne dosežke slovenske znanosti in lahko služi kot navdih prihodnjim generacijam raziskovalcev, inženirjev ter znanstvenikov.
Prof. dr. Boštjan Kobe sicer nadaljuje in nadgrajuje tradicijo očeta: prof. dr. Jože Kobe je ugled med kemiki in v Inženirski akademiji Sloveniji zgradil z raziskavami na področju razvoja antivirusnih spojin in bioaktivnih molekul.