Torek, 26. 4. 2016, 10.22
7 let, 1 mesec
Kako ravnati v primeru jedrske nesreče v Krškem?
Preverili smo, kakšni so postopki za varovanje zdravja Slovencev v primeru nesreče v jedrski elektrarni Krško.
Nevarnost, ki jo je treba zajeziti
V Nuklearni elektrarni Krško (ali NEK) tako kot v vsaki drugi upravljajo tri potencialno nevarne elemente:
- V vsakem trenutku morajo zagotavljati, da verižna reakcija v sredici jedrskega reaktorja, ki proizvaja toploto, ne uide z vajeti. Če bi se to zgodilo, bi lahko moč reaktorja skokovito narasla, pri tem pa bi se poškodovalo jedrsko gorivo (v Krškem je to izotop uran 235). Preberite, kako v jedrski elektrarni nastaja elektrika.
- Iz reaktorja morajo stalno odvajati toplotno energijo in skrbeti, da tlak v komponentah, kjer se zbira para za poganjanje turbin, ne preseže kritične vrednosti. Če bi se to zgodilo, bi se lahko poškodovali deli elektrarne ali pa celo nastala eksplozija.
- Skrbeti morajo za konstrukcijsko stabilnost pregrad, ki preprečujejo uhajanje radioaktivnih snovi iz jedrskega reaktorja.
V Upravi za zaščito in reševanje opozarjajo, da morebitni incident v Krškem ni edina jedrska oziroma radiološka nesreča, ki lahko prizadene Slovenijo.
Zgodi se namreč lahko tudi v eksperimentalnem reaktorju TRIGA v Podgorici blizu Ljubljane ali v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov (CSRAO) v Brinju.
Ne izključujejo niti možnosti, da se nesreča zgodi pri prevozu radioaktivnih snovi po Sloveniji, pri padcu satelita na jedrski pogon na območje Slovenije ali pa v eni od jedrskih elektrarn v tujini, pri čemer bi posledice čutili tudi v Sloveniji. V Franciji je, na primer, več deset jedrskih elektrarn, ki so Sloveniji bližje kot Černobil.
Ko gre nekaj narobe
V NEK so ves čas pripravljeni na možnost nastanka razmer, ki odstopajo od običajnega obratovalnega stanja elektrarne. Takšnim stanjem pravijo izredni dogodki, sporočajo v NEK. Razvrščajo jih v štiri kategorije glede na stopnjo radiološke nevarnosti za elektrarno in bližnjo okolico.
Stopnja 0 - nenormalni dogodek
Manjša težava v elektrarni. Elektrarna o dogodku obvesti pristojne lokalne in državne organe ter javnost prek sporočila za medije. Radiološke nevarnosti za okoliške prebivalce ni.
Stopnja 1 - začetna nevarnost
Malce večja težava, ena od mogočih posledic je radiološko onesnaženje v zgradbah elektrarne. Še vedno ni nevarnosti za okoliške prebivalce.
V Nuklearni elektrarni Krško, ki deluje od leta 1981, se še ni zgodila nesreča, ki bi zahtevala evakuacijo okoliških krajev.
Stopnja 2 - objektna nevarnost
Resnejša težava, pri kateri lahko radiološki vpliv seže onkraj zidov jedrske elektrarne. NEK težavo javi civilni zaščiti in lokalnim oblastem, ki so v pripravljenosti za pomoč pri evakuaciji bližnjih naselij. Če bi bila ta potrebna, bi prebivalce o tem obvestili mediji.
Stopnja 3 - splošna nevarnost
Hujša težava v elektrarni. Radioaktivno onesnaženje se lahko razširi v okolico. Na nevarnost opozori sirena, civilna zaščita gre v akcijo. Mediji posredujejo navodila za ravnanje v primeru jedrske nesreče, izvede se preventivna evakuacija naselij v bližini elektrarne.
Doma sem blizu NEK, zatulila je sirena. Kaj zdaj?
V NEK in Upravi za zaščito in reševanje prebivalcem okoliških krajev svetujejo, naj v primeru zavijanja sirene, ki traja eno minuto, ravnajo takole:
- Ostanejo doma in prižgejo televizijo, radio oziroma obiščejo svetovni splet. Pomembno je, da se umaknejo v zaprte prostore ter zaprejo okna in vrata, izklopijo prezračevalne sisteme. Temu v NEK pravijo zaklanjanje. Za štirimi stenami se namreč zaščitimo pred obsevanostjo in vdihavanjem radioaktivnih snovi. Stik z mediji je pomemben zato, ker bodo posredovali navodila za nadaljnje ukrepanje in klicne številke za dodatne informacije o dogodku. V NEK opozarjajo, da so te številke namenjene samo res nujnim klicem.
- Zaužijejo tablete kalijevega jodida. Prebivalci vseh krajev v desetkilometrskem pasu okoli NEK so vsaj enkrat letno po pošti obveščeni o tem ukrepu. Tablete lahko prevzamejo v katerikoli lokalni lekarni. Zaužitje kalijevega jodida je pomembno zato, ker preprečuje kopičenje radioaktivnega izotopa, joda 131, v žlezi ščitnici.
Ob nesreči v jedrski elektrarni lahko pride do izpusta nevarnih delcev s kratkimi razpolovnimi dobami, kot so jod-131, cezij-137, stroncij-90. Prvi napade ščitnico, drugi se odlaga po celotnem telesnem tkivu, tretji se kopiči v kosteh. Kalijev jodid je namenjen zajezitvi zdravju nevarnih učinkov prvega.
- Preprečijo vnos radioaktivnih snovi v telo. To pomeni, da ne uživajo hrane, ki bi lahko bila kontaminirana z radioaktivnimi delci. Gre za hrano, ki je bila pred sireno na prostem ali ob odprtem oknu.
- Sledijo navodilom za evakuacijo oziroma dom preventivno zapustijo sami. Povečanje razdalje med virom radioaktivnega onesnaženja in nami zmanjšuje verjetnost, da prejmemo večji ali celo prevelik (beri: smrten) odmerek sevanja. Ob evakuaciji s sabo vzamemo samo najnujnejše življenjske potrebščine. Civilna zaščita in NEK sta za prebivalce krajev v okolici jedrske elektrarne pripravila seznam nadzornih točk, kamor se morajo (oziroma je to priporočljivo) ob evakuaciji napotiti prebivalci posameznih krajev. Seznam lahko preverite tukaj (občina Krško) in tukaj (občina Brežice).
1