Trg dela okreva: Kdo največ zaposluje in kje so najvišje plače?

Potem ko je lani po letih krize, odpuščanj in racionalizacije trg dela le začel nekoliko okrevati, se pozitivni trend nadaljuje tudi v letošnjem letu, v zadnjem Ekonomskem ogledalu ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Rast zaposlenosti v skoraj vseh dejavnostih zasebnega sektorja Lani se je število zaposlenih povečevalo predvsem na račun zaposlitvenih agencij, ki delovno silo posredujejo v druge dejavnosti, število delovno aktivnih se je povečevalo tudi v predelovalnih dejavnostih, zaradi samozaposlovanja pa še v kulturnih, razvedrilnih, rekreacijskih in informacijsko-komunikacijskih dejavnostih.

Letos se je zaposlovanje povečalo v skoraj vseh dejavnostih zasebnega sektorja. V prvih osmih mesecih se je najbolj povečalo v predelovalnih dejavnostih, predvsem v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah.

Krepitev domačega in tujega povpraševanja je ugodno vplivala tudi na zaposlovanje v večini nefinančnih tržnih storitev, predvsem v trgovini, prometu in gostinstvu, navajajo v Umarju.

Na račun samozaposlovanja se je število delovno aktivnih okrepilo tudi v nekaterih drugih storitvenih dejavnostih, zlasti kulturnih in razvedrilnih, medtem ko je rast delovno aktivnih prek zaposlitvenih agencij letos skromnejša kot lani.

Enkrat večje povpraševanje kot lani O povečanju zaposlovanja poročajo tudi pri največjem zaposlitvenem portalu Moje delo, kjer so letos v prvem polletju objavili še enkrat več oglasov kot v enakem obdobju lani.

Po njihovih podatkih je letos največja ponudba prostih delovnih mest v naslednjih panogah:

Med državnimi in zasebnimi podjetji, ki so letos prek tega portala iskala nove kadre, sicer prevladujejo kadrovske agencije (skupaj 1.166 oglasov), če te izločimo, pa so daleč največ novih sodelavcev iskali v podjetjih:

Iskalce najbolj pritegneta komerciala in prodaja Na drugi stani je med iskalci zaposlitve največ povpraševanja po komerciali in prodaji, tako z vidika števila ogleda oglasov kot števila prijav nanje, navaja predstavnik portala Moje delo Anil Shrestha.

Kot pravi, je to pričakovano, saj so pogoji za opravljanje dela "najbolj blagi in tako zadoščajo najširši množici ljudi". Veliko povpraševanja je tudi po delu v strojništvu, metalurgiji, rudarstvu, proizvodnji, tehničnih storitvah in trgovini.

Rast plač letos skromnejša kot lani Ob pozitivnih kazalnikih o rasti števila delovno aktivnih in padcu števila brezposelnih (teh je bilo oktobra letos registriranih 7,3 odstotka manj kot oktobra lani) pa so podatki o plačah precej manj optimistični.

Povprečna bruto plača letos raste še počasneje kot lani. Ključni razlog je povečano zaposlovanje oseb z nizkimi oz. podpovprečnimi plačami v zasebnem sektorju, predvsem v dejavnostih, kjer so v prvih osmih mesecih letos izplačevali povprečno bruto plačo:

Povprečna bruto plača se je v osmih mesecih letos medletno zvišala za pol odstotka. K temu je pripomogla rast povprečnih plač oz. mase plač v trgovini, prometu in gostinstvu (0,9-odstotno zvišanje), saj se je v drugih storitvah povprečna plača znižala za 0,6 odstotka.

Če se zaposlovanje ne bi povečalo, bi bila rast povprečne bruto plače še celo skromnejša, po oceni Umarja 0,3-odstotna.