Petek, 7. 4. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Ste v službi nesrečni? Pazite, zaradi tega lahko tudi umrete.
Z občutkom nelagodja in občasne melanholije se v življenju pogosto srečamo. A če ste ves čas zaskrbljeni, imate občutek izgorelosti in ste depresivni, lahko to dolgoročno vpliva na zdravje vašega srca.
V pogojih, kjer prevladujejo stres, depresija in anksioznost, pacienti ne skrbijo toliko zase, ne sledijo navodilom zdravnikov, v nekaterih primerih, ko so nagnjeni tudi k srčnim boleznim, pa lahko to resnično poveča stopnjo umrljivosti, je za Business Insider kardiologinja Reena Pande povzela študijo iz leta 2010. Zdravnica danes deluje v startupu AbleTo Inc, ki drugim podjetjem pomaga izboljšati zdravje zaposlenih.
Fizično zdravje = duševno zdravje
Kot je dodala, je zdravje našega uma enako pomembno kot zdravje našega telesa, zato moramo z njim ravnati enako. Kot pojasnjuje, je njej in večini kardiologov povsem jasno, kako psihično stanje vpliva na srce in kardiovaskularno zdravje. "Odlična sem v tem, da vam povem, kaj vse morate početi, kako se pravilno prehranjevati, telovaditi, jemati zdravila in vse preostalo, ampak ne znam pa poiskati rešitve, kako vam lahko pomagam, da boste to počeli."
Če opazite te znake, se ustavite:
Kot je povedala Reena Pande, obstaja nekaj znakov, ki kažejo na to, da stres, anksioznost in depresija vplivajo na vaše fizično zdravje. To so:
- sprememba v vaših spalnih navadah,
- težave s koncentracijo,
- spremembe v vaših prehranjevalnih navadah,
- razbijanje srca in nelagodje v prsnem košu,
- pomanjkanje energije.
Če ste pri sebi opazili te znake, je čas, da več pozornosti posvetite svojemu duševnemu in srčnemu zdravju, priporoča ameriška kardiologinja. O svojem stanju, psihičnem in fizičnem, se posvetujte z zdravnikom ne glede na to, ali so pri vas že diagnosticirali katero od kardiovaskularnih bolezni ali pa vas zgolj skrbi, kako lahko stres in drugi dejavniki vplivajo na vaše zdravje, še piše Business Insider.
Čezmerna obremenjenost lahko vodi do hudih bolezni
Zaposleni na delovnih mestih pa se poleg psihičnih pritiskov, ki se odražajo v stresu, depresiji in anksioznosti, spopadajo tudi z drugimi težavami. Marsikdo je primoran vsakodnevno podaljševati delovni čas in opravljati nadure. S takšnim tempom pa si lahko nakopljemo velike zdravstvene težave. Če z delom pretiravamo, se lahko pojavi izgorelost. In če tega ne prepoznamo dovolj zgodaj, tvegamo množico psihosomatskih obolenj od raka do avtoimunskih bolezni.
Koliko ur je dovoljeno delati?
V Sloveniji pravila igre med delodajalcem in delavcem določajo zakon o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti.
Zakon pravi (143. člen ZDR-1), da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, delavec, ki dela polni delovni čas, pa ima med delom pravico do odmora, ki traja 30 minut in se šteje v delovni čas.
Na mesec lahko opravite največ 20 nadur
Delavec je na zahtevo delodajalca dolžan opravljati tudi nadurno delo (144. člen ZDR-1). To lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Nadurno delo pa lahko s soglasjem delavca traja tudi dlje od letne časovne omejitve 170 ur, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V tem primeru pa mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca.
2