Koga bi raje za šefa: strokovnjaka ali karizmatičnega človeka?

Kakšen mora biti vodja, da lahko rečemo, da je karizmatičen?

Kadar se neka oseba vede na način, ki je drugi osebi všeč, potem bo zanj ta oseba karizmatična. Karizmatičnega vodjo torej odlikujejo določena vedenja, zaradi katerih jim ljudje sledijo. Način, kako se vodja vede, kako ga zaznavajo sodelavci v vsakodnevnih situacijah, te (de)motivira in dela visoko (ne)zavzete. Rezultat karizmatičnega vodenja so torej visoko zavzeti sodelavci in odlični poslovni rezultati.

Ali lahko nekdo lastnost, ki jo pripisujemo karizmatičnemu vodji, dojema kot pozitivno, nekdo drug pa kot vsiljivo (npr. zgovornost)?

Nihče ni karizmatičen sam po sebi. Prav tako ni nihče karizmatičen za vse ljudi. Torej, za neko osebo bo lahko moje vedenje karizmatično, drugo osebo pa bo to vedenje lahko odbijalo. Obstajajo pa vedenja, ki so karizmatična veliki večini ljudi. Kadar nas nekdo posluša, nas to navdaja s pozitivnimi občutki.  Enako je s pohvalo, priznanjem, entuziazmom ipd. Za večino bodo to karizmatična vedenja. In to je bistvo karizmatične enačbe.

"Slovenci menijo, da imajo največji vpliv vodje, ki znajo motivirati. Slovenski menedžment pa prav na tem področju pripoznava največji manko." Foto: Osebni arhiv Če se kot vodja trudim, da se moji sodelavci v moji bližini počutijo dobro in več kot bom imela takih interakcij, bolj karizmatična bom za njih. Le eno vedenje pa najverjetneje ne bo pustilo karizmatičnega vtisa.

Skozi zgodovino lahko zasledimo veliko "karizmatičnih" voditeljev, pri čemer so nekateri imeli (in imajo) negativen vpliv na človeštvo, drugi pa izjemno pozitiven. Imeti vizijo in jo komunicirati na način, da druge navdihuje, je ena izmed petih najpomembnejših karizmatičnih vedenj.

Tej viziji bo oseba sledila, če bo v njej videla neko korist zase ali se bo ob tem počutila pomembno, včasih celo superiorno. Ta korist ali občutek, ki ga nekateri iščejo zase, pa ni nujno koristen tudi za druge.

Beseda karizmatičen pri ljudeh zbuja pozitivne občutke. Zato imamo, ko govorimo o vodstveni karizmi, v mislih osebe, ki delujejo v dobro organizacije in ljudi in imajo pozitiven vpliv na okolico.

"Če se kot vodja trudim, da se moji sodelavci v moji bližini počutijo dobro in več kot bom imela takih interakcij, bolj karizmatična bom za njih." Foto: Thinkstock

Se lahko karizmatičnega vodenja naučimo ali je to stvar, ki je prirojena? Imajo introvertirani ljudje tu več težav?

Beseda karizma izvira iz starogrščine in pomeni od boga dana milost/darilo. Do nedavnega je veljalo prepričanje (veliko ljudi ima to prepričanje tudi danes), da je karizma nekaj prirojenega, nekaj kar je osebi dano. Danes pa vemo (kar je pokazala tudi raziskava Profiles Int. Slovenia v sodelovanju z MQ revijo Združenja manager), da ne gre za prirojeno lastnost, temveč za vedenja, ki se jih lahko nauči vsak.

Odprti, pozitivni in entuziastični ljudje imajo vsekakor pri tem določeno prednost. Entuziazem je nalezljiv, ima pozitiven vpliv in je kot drugo najmočnejše orodje karizmatičnih vodij. Velikokrat pa bodo sodelavci cenili tudi umirjenega vodjo, s premišljenim pristopom, ki nima potrebe po izpostavljanju samega sebe. Še posebej, kadar takšne lastnosti cenijo in so jim blizu.

Torej, ni točno določene lastnosti, ki bi nam zagotavljala, da bomo za svoje sodelavce karizmatični. Poznamo pa skupek določenih vedenj, ki v večji meri vplivajo na to, da bomo prepoznani kot karizmatični vodje.

"Visoka strokovna usposobljenost je, razen v specifičnih poklicih, manj pomembna kot sposobnost vodenja ljudi." Foto: Osebni arhiv

Kakšna pa je razlika na tem področju med slovenskimi menedžerji, če jih primerjamo s tistimi v tujini?

Čeprav znamo Slovenci velikokrat reči, da je pri nas drugače kot v tujini, je primerjava slovenske in ameriške raziskave pokazala, da ni bistvenih razlik. V ameriški raziskavi, ki jo je po isti metodologiji izvajal Profiles International, je bila zaznana večja korelacija le na področju komunikacije. Celotno področje komunikacije je imelo namreč kar 40 % vpliv na vodstveno karizmo.

Slovenci menijo, da imajo največji vpliv vodje, ki znajo motivirati. Slovenski menedžment pa prav na tem področju pripoznava največji manko. Vsak razume, kaj pomeni motivacija, le redki pa vedo, kako motivirati. V raziskavi smo to področje pogledali še podrobneje in ugotovili, da Slovence najbolj motivira priznanje, ki ga dobi od šefa. Priznanje pa ne sme biti narejeno, biti mora avtentično in utemeljeno. Ob tem pa je pomembna tudi pogostost tega vedenja. Vodja je tisti, ki mora nenehno iskati priložnosti, da ljudi pohvali, tudi za manjše dosežke. 

Izpostavila bi še področje delegiranja odgovornosti. Na splošno velja med vodji prepričanje, da ljudje ne želijo prevzeti odgovornosti. Naša raziskava pa je ugotovila prav nasprotno. Večina vodij delegira le naloge, ne pa tudi odgovornosti. To pa motivira le redko koga. Če sodelavcem ne damo ustreznih pooblastil, da lahko nalogo samostojno izvedejo, potem smo jim pravkar sporočili, da jim ne zaupamo. S takim delegiranjem ljudje ne bodo prevzeli odgovornosti.

"Kadar vodimo s karizmo, postane vodenje užitek. Ljudje so pripravljeni v svoje delo vložiti vse svoje znanje in dodatno energijo. So kreativni, samoiniciativni in odgovorni." Foto: Osebni arhiv Kako pa karizmatičnost vpliva na uspehe v podjetju oziroma uspehe samega podjetja?

Za uspešnost podjetja je odgovoren menedžment. Njihova odgovornost je, da postavijo vizijo in strategijo, ki jim omogoča, da se na poslovnem zemljevidu pozicionirajo tako, da bodo lahko dosegali pozitivne rezultate. Vendar to je šele začetek in običajno lažji del.

Težji del je pa povezan z vodenjem ljudi. Ker vodje sami po sebi ne morejo narediti rezultata, potrebujejo sodelavce. Sodelavce, ki bodo pri delu zavzeti. Na to, kakšna bo ta mera (ne)zavzetosti pa imajo največji vpliv vodje. Za to je glavna naloga vodij, da imajo na svoje sodelavce pozitiven vpliv in da jih vodijo tako, da jim bodo ljudje sledili. Tukaj pa zdaj govorimo že o karizmatičnem vodenju.

Nezavzet vodja, ne more biti karizmatičen in ne more imeti zavzetih sodelavcev.  Zato je v podjetjih ključna naloga, da se na vodstvena delovna mesta postavijo pravi ljudje, taki ki jih vodenje in delo z ljudmi veseli ter se zavedajo, da je njihova edina naloga imeti pozitiven vpliv na podjetje in sodelavce.

Visoka strokovna usposobljenost je, razen v specifičnih poklicih, manj pomembna kot sposobnost vodenja ljudi. Običajno kadrujemo na vodstvene pozicije ljudi zaradi strokovnega znanja. Pri svojem delu sem spoznala veliko vodij, ki so vodstveno pozicijo sprejeli zaradi pričakovanj drugih in si je niso želeli ali pa jim je bila motivacija le višja plača in status, vodstvenega potenciala pa niso imeli.

"Če sodelavcem ne damo ustreznih pooblastil, da lahko nalogo samostojno izvedejo, potem smo jim pravkar sporočili, da jim ne zaupamo. S takim delegiranjem ljudje ne bodo prevzeli odgovornosti." Foto: Thinkstock

Kaj bi svetovali vodstvenim kadrom v podjetjih? Zakaj naj se začnejo bolj zavedati pomena karizme pri vodenju?

Kadar vodimo s karizmo, postane vodenje užitek. Ljudje so pripravljeni v svoje delo vložiti vse svoje znanje in dodatno energijo. So kreativni, samoiniciativni in odgovorni. Ni jih treba kontrolirati, preganjati ali prositi. Vse teče kot po maslu. Odlični rezultati so samo posledica takšnega delovnega vzdušja.

Vsem, ki so na vodstveni poziciji, bi svetovala, da si izmerijo vodstveni potencial in vodstveno karizmo, ki med drugim pove, v kakšni meri je vodstveni potencial uporabljen ter tako ugotovijo, kje se v tem trenutku nahajajo. Na podlagi teh ugotovitev naj si začrtajo individualni razvojni načrt. Vodja je tisti prvi, ki bi moral skrbeti za svoj razvoj in na ta način dajati zgled svojim sodelavcem. Ne glede na to, kako svoje delo obvladamo, vedno smo lahko še boljši.