Ana Rupar

Sreda,
2. 9. 2015,
10.47

Osveženo pred

4 leta, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

ZRSZ brezposelnost

Sreda, 2. 9. 2015, 10.47

4 leta, 1 mesec

Brezposelnost se niža, a ne po zaslugi vlade

Ana Rupar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Konec avgusta je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 107.935 aktivnih iskalcev zaposlitve, kar je odstotek in pol manj kot julija. Ekonomist napoveduje zmanjševanje tudi za prihodnje mesece.

Julija je bilo v evidenco brezposelnih oseb vpisanih 1.622 oseb več kot konec avgusta, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje. Brezposelnost se je tako že sedmi mesec zapored znižala, avgusta za 1,5 odstotka.

V primerjavi z avgustom lani je brezposelnih oseb v Sloveniji manj za šest odstotkov.

Ekonomist napoveduje še nadaljnje padanje brezposelnosti Ekonomist Anže Burger pravi, da zdaj že lahko govorimo o umiritvi brezposelnosti v Sloveniji. To je posledica predhodne pozitivne gospodarske rasti, ki ji s četrtletnim ali polletnim zamikom vedno sledi tudi rast zaposlenosti oziroma padec brezposelnosti. In dokler bo gospodarska rast pozitivna, lahko pričakujemo nižjo brezposelnosti.

Ta bo padala proti tako imenovani naravni stopnji brezposelnosti, ki je odvisna od fleksibilnosti trga dela, to je okoli pet, šest odstotkov. Po zadnjih podatkih statističnega urada je bila julija letos stopnja brezposelnosti 12-odstotna. Koliko časa bo trajalo, da se bo ta razpolovila, pa je po Burgerjevih besedah težko napovedati.

"Kakšnih večjih strukturnih ukrepov vlade nisem zaznal" Okrevanje gospodarstva in zmanjševanje brezposelnosti sta po navedbah ekonomista posledica avtonomnega okrevanja gospodarstva po recesiji in zunanjih okoliščin, torej rast v drugih evropskih državah in drugje po svetu. Nova delovna mesta se namreč odpirajo predvsem v izvozno usmerjenih podjetjih.

Med notranjimi dejavniki sta k okrevanju pripomogla ponovni zagon investicij in povečanje potrošnje, ki sta bila v času krize odložena. "V krizi so ljudje na primer odložili nakup avtomobilov, čeprav so se jim ti kvarili, zdaj, ko ponovno sveti luč na koncu predora, pa so spet začeli pogledovati za novimi."

Z izjemo umiritve situacije v bančnem sektorju in razdolževanja tudi v zasebnem sektorju ukrepi vlade k okrevanju po navedbah ekonomista niso prispevali. "Kakšnih večjih strukturnih ukrepov na žalost nisem zaznal. Po mojem mnenju je zdaj idealen čas oziroma so že kakšno leto zamudili, da se ti ukrepi začnejo izvajati, saj bodo v času rasti veliko manj boleči."

Ključna težava ostajajo dolgotrajno brezposelni Sicer v Sloveniji ostaja ključna težava strukturne brezposelnosti, saj je več kot polovica aktivnih iskalcev zaposlitve brez dela že več kot eno leto in jih zato uvrščamo v skupino težje zaposljivih oseb.

"Te ljudi je težje ponovno zaposliti, ker so v tem času izgubili kompetence, poleg tega pa so tehnologija in zahteve podjetij napredovale in ta razkorak se je povečal. Zato je te ljudi tako težko vrniti na trg dela," pravi Burger.