Matic Tomšič

Petek,
18. 11. 2016,
4.00

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,63

3

Natisni članek

Natisni članek

digizgodbe nedeljska znanost znanost

Petek, 18. 11. 2016, 4.00

7 let, 1 mesec

Zakaj je imel Nemec doma skoraj šest tisoč litrov človeškega urina?

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,63

3

Urin, WC, tiščanje na skret | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

Nemški alkimist Hennig Brand, ki je živel v 17. stoletju, je bil prepričan, da lahko iz človeškega urina naredi zlato. To mu seveda ni uspelo, je pa z zbiranjem in izparevanjem ogromnih količin urina po nesreči odkril morda še pomembnejši kemijski element.

Alkimija je bila psevdoznanost, s katero so tisti, ki so jo prakticirali, poskušali manj plemenite kovine (svinec, na primer) spremeniti v žlahtne, kot je zlato. Pa tudi najti recept za eliksir večnega življenja in zdravilo, ki ozdravi vse bolezni.

Znanje o alkimiji so po naših krajih v srednjem veku razširili Arabci, največ Evropejcev pa se je z njo ukvarjalo v 17. stoletju. | Foto: Znanje o alkimiji so po naših krajih v srednjem veku razširili Arabci, največ Evropejcev pa se je z njo ukvarjalo v 17. stoletju.

Eden bolj znanih evropskih alkimistov je bil Nemec Hennig Brand. Vsaj toliko kot po tem, da se je trudil najti alternativne vire zlata, je bil znan tudi po tem, da se je večkrat poročil z bogatašinjami, ki so financirale njegove alkimistične raziskave. Po poklicu je bil namreč ne preveč uspešen trgovec.

Kaj je iste barve kot zlato, s sabo pa ga nosi vsak?

Brand je bil prepričan, da lahko zlato pridobi iz človeškega urina. Navsezadnje je iste barve kot dragocena kovina! Za svoj eksperiment je zbral okrog 5.500 litrov človeškega urina, ki ga je izprosil od stalnih strank lokalne krčme.

Nemški alkimist je bazen človeškega urina prekuhaval in počakal, da je rumena tekočina izparela. Za njo je ostala bela snov s teksturo, podobno vosku, ki se je bledo svetila v temi. A Hennig Brand ni naredil zlata, temveč fosfor.

Henning Brand odkrije fosfor, slika iz leta 1795. Sijaj fosforja je sicer pretiran, prav tako tudi količina. Brand ga je namreč pridelal samo okrog 120 gramov.  | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Henning Brand odkrije fosfor, slika iz leta 1795. Sijaj fosforja je sicer pretiran, prav tako tudi količina. Brand ga je namreč pridelal samo okrog 120 gramov. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Človeški urin namreč vsebuje fosfate, soli fosforja oziroma fosforne minerale. Urin je mogoče predelati v beli fosfor, kar je uspelo Hennigu Brandu, a slabo. Iz 5.500 litrov urina je namreč pridobil samo malce več kot sto gramov fosforja – večino soli, ki so bile stranski produkt izparevanja urina in ki vsebujejo največ fosforja, je zavrgel.

Fosfor je eden najuporabnejših in predvsem vsestranskih kemijskih elementov. Najdemo ga v rastlinskih gnojilih, procesih predelave kovin, prehranski industriji, vojaških eksplozivih, ne smemo pa pozabiti niti na vžigalice. | Foto: Pixabay Fosfor je eden najuporabnejših in predvsem vsestranskih kemijskih elementov. Najdemo ga v rastlinskih gnojilih, procesih predelave kovin, prehranski industriji, vojaških eksplozivih, ne smemo pa pozabiti niti na vžigalice. Foto: Pixabay

Brez fosforja si ne moremo predstavljati obstoja življenja na Zemlji, saj so fosfati del molekul DNK, RNK, ATP in fosfolipidov, iz katerih so narejene celične membrane. | Foto: Pixabay Brez fosforja si ne moremo predstavljati obstoja življenja na Zemlji, saj so fosfati del molekul DNK, RNK, ATP in fosfolipidov, iz katerih so narejene celične membrane. Foto: Pixabay

Primer Henniga Branda, ki je želel iz urina narediti zlato, še zdaleč ni edina zgodba o naključnem odkritju pomembne kemikalije:

Morda najslavnejša je tista o odkritju antibiotika penicilina – škotski znanstvenik Alexander Fleming (na fotografiji) je leta 1928 petrijevko (nizko stekleno posodico) s kolonijo bakterij pustil izpostavljeno zraku. Napadla jo je plesen in je sprostila Flemingu neznano snov, ki je vidno zaustavila nadaljnje razmnoževanje bakterij.  | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Morda najslavnejša je tista o odkritju antibiotika penicilina – škotski znanstvenik Alexander Fleming (na fotografiji) je leta 1928 petrijevko (nizko stekleno posodico) s kolonijo bakterij pustil izpostavljeno zraku. Napadla jo je plesen in je sprostila Flemingu neznano snov, ki je vidno zaustavila nadaljnje razmnoževanje bakterij.  Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons