Četrtek, 29. 12. 2016, 17.34
7 let, 1 mesec
Zakaj bo 31. december 2016 prav poseben dan
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,10
Ker se čas, ki ga merijo najbolj natančne ure na svetu, atomske ure, in čas, ki ga Zemlja porabi, da se enkrat zavrti okrog svoje osi, čisto na koncu leta 2016 ne bosta ujemala, bomo 31. december podaljšali za eno sekundo.
Kako merimo čas?
Da v vsakem trenutku v vsakem delu sveta vemo, koliko je ura, uporabljamo UTC oziroma univerzalni koordinirani čas. UTC nam pove, kako hitro morajo teči naše ure, da bodo kazale pravi čas.
Univerzalni koordinirani čas je sestavljen iz dveh komponent.
Ena je mednarodni atomski čas (ali TAI), ki ga skupaj meri okrog 400 atomskih ur po vsem svetu. Atomska ura dolžino ene sekunde določa z opazovanjem nihanja atomov elementa cezija-133.
Druga je univerzalni čas, pravimo mu tudi astronomski čas (ali UT1). Ta čas meri, kako hitro se vrti Zemlja. Definicija sekunde v univerzalnem času temelji na sekundi, ki jo določa mednarodni atomski čas.
Brez atomskih ur, ki se v 100 milijonih let zmotijo za eno samo sekundo, bi danes zelo težko res natančno določali, koliko je ura.
Zemlja se vedno ne vrti enako hitro, zato en čas ni enak drugemu
Glede na mednarodni atomski čas je en dan vedno dolg natanko 24 ur oziroma, ker so atomske ure zelo točne, natanko 86.400 sekund.
A težava atomskega časa je, da ne upošteva nekaterih dejavnikov, ki vplivajo na univerzalni čas, oziroma ga ti ne zadevajo.
Po univerzalnem oziroma astronomskem času dan namreč ni dolg natanko 86.400 sekund, ker na vrtenje Zemlje okrog lastne osi vplivajo privlak Lune in prelivanje svetovnih oceanov, na primer.
V zadnjem času se je vrtenje Zemlje upočasnilo, zato je en dan daljši od 86.400 sekund. Razlika je sicer merjena v milisekundah (tisočinkah sekunde), a vendarle je.
Podaljšanje dneva za eno sekundo (pravimo ji prestopna sekunda), kar bo Mednarodni urad za uteži in mere (BIPM), organizacija, ki zbira meritve atomskih ur in določa mednarodni atomski čas, storil 31. decembra, je torej način uskladitve mednarodnega atomskega časa in univerzalnega časa. Posledica bo še naprej natančen univerzalni koordinirani čas.
Če bi se zgodil dogodek, ki bi pospešil vrtenje Zemlje, bi 31. decembra ali 31. junija, oba sta datuma, ko se izvajajo korekcije časa, namesto dodajanja ene sekunde eno odvzeli.
Kaj bi se zgodilo, če času tu in tam ne bi dodali prestopne sekunde
Sodobna tehnologija bi izgubila precej uporabne vrednosti. Za računalnik je deset sekund namreč vselej enako desetim sekundam. Kadar računalnikova notranja ura ni usklajena z UTC, pa se lahko pojavijo nevšečnosti.
Prestopna sekunda zmede predvsem navigacijske naprave GPS, satelitska navigacija se namreč zelo zanaša na natančnost atomskih ur.
Leta 2012 so zaradi prestopne sekunde odpovedali sistemi za spletno rezervacijo letalskih kart po vsem svetu. V istem dogodku so se začele nenavadno vesti tudi nekatere svetovno znane spletne strani in storitve, na primer Netflix, Reddit, Instagram.
Prestopno sekundo smo času nazadnje dodali junija lani. Zadnje silvestrovo z dodano prestopno sekundo pa je bil 31. december 2008.
Atomsko uro imamo tudi v Sloveniji
Ena od okrog 400 atomskih ur, ki merijo najbolj natančne sekunde na svetu, deluje na Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje ali SIQ. Videti je takole:
