Z majhnim vložkom občin do varne starosti občanov in prihrankov zdravstvene blagajne

Telekom Slovenije je pred nekaj meseci predstavil storitev e-oskrba na domu za starejše osebe, predvsem tiste, ki živijo same, so manj gibljive ali imajo kakšna težja obolenja. Rešitev, ki bistveno skrajša čas od morebitne nezgode do ukrepanja, je dobrodošla pridobitev predvsem za družinske člane, ki živijo drugje, a vendarle skrbijo za svoje starše ali druge starejše rojake.

Socialnovarstvena storitev e-oskrba Telekoma Slovenije ima dovoljenje za izvajanje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.

Svojci danes porabijo od 14 do 21 ur tedensko za oskrbo starejših družinskih članov, z uvedbo e-oskrbe pa lahko pričakujemo manj odsotnosti z dela in večjo učinkovitost na delovnih mestih.

Ob nizkih pokojninah noben strošek ni zanemarljiv

E-oskrba Telekoma Slovenije je na voljo v dveh paketih, ki se razlikujeta po količini dodatnih senzorjev, ki spremljajo dogajanja v varovanem domu in tako čim prej opozorijo na morebitne nepravilnosti, ki bi zahtevale pomoč drugih. Mesečna naročnina na kateregakoli od teh dveh paketov je v višini, primerljivi za redne naročniške pakete mobilne telefonije ali fiksnega širokopasovnega dostopa.

Toda tistim z nizkimi pokojninami je tudi takšen znesek lahko pomembna proračunska postavka, zaradi katere so se prisiljeni odpovedati varnosti in vsem drugim prednostim, ki jih zagotavlja e-oskrba.

Prav zato je Telekom Slovenije v okviru projekta 'Varni in povezani na domu' namenil 340 tisoč evrov subvencij, zdaj pa upajo in pričakujejo, da bodo te prednosti prepoznali in podprli tudi občine in interesna združenja in tako okrepili dostopnost teh storitev. Dolgoročno se namreč to zanje izkaže kot finančno zelo smiselno naložba, so prepričani skrbniki storitev e-oskrbe pri Telekomu Slovenije.

Več načinov je, kako sistem e-oskrbe zazna padec varovanca in poskrbi, da na njegov dom pomoč pride čim prej. Foto: Srdjan Cvjetović

Današnja družba je precej drugačna

Današnja družba odseva velike spremembe v načinu življenja in bivanja glede na nekdanje čase. Prebivalstvo se stara, življenjska doba se daljša, kar prinaša tudi daljša obdobja, ko zlasti ljudje s kroničnimi obolenji, omejeno gibljivostjo ali drugimi stanji, ki narekujejo posebne potrebe, želijo ohraniti kakovostno življenje.

Mnogokrat to ni mogoče brez pomoči drugih, največkrat njihovih otrok, ki so zdaj že odrasli in obremenjeni s svojimi rednimi obveznostmi.

"E-oskrba poveča kakovost življenja občanov in pozitivno vpliva na učinkovitejšo rabo virov socialnega varstva in obvladovanje stroškov občanov v primeru organiziranega bivanja."

Odhod v dom ni najboljša rešitev

Čeprav se morda komu, ki skrbi za svojega starejšega družinskega člana, odhod starejše osebe v neko od ustanov institucionalnega varstva zdi najboljša ali morda celo edina izvedljiva rešitev, ne smemo pozabiti, da se bo velika večina ljudi počutila bolje v svojem dobro znanem domačem okolju kot v neki ustanovi. Tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je prepoznalo, da odhod v institucijo večina starejših vidi le kot izhod v sili.

Dodatna varnost bivanja doma, ki jo zagotavljajo storitve e-oskrbe, je gotovo nekaj, kar bo tehtnico še bolj prevesilo v smer ostajanja doma. To dokazujejo tudi pozitivne izkušnje evropskih držav, ki so take rešitve že uvedle na sistemski ravni, je povedal vodja eZdravja in eOskrbe v Telekomu Slovenije Peter Pustatičnik.

Dodatna varnost bivanja doma, ki jo zagotavljajo storitve e-oskrbe, je gotovo nekaj, kar bo tehtnico pri starostnikih še bolj prevesilo v smer ostajanja doma in stran od odhoda v institucionalizirano varstvo. Foto: Srdjan Cvjetović

Prvi stiki z občinami obetavni

Kot predlog za optimalno izrabo denarja socialnega varstva Telekom Slovenije predlaga občinam, da bi tudi one sofinancirale storitev e-oskrbe na domu tistim, ki bi jim to lahko predstavljalo nesorazmerno finančno breme.

Telekom Slovenije bo upravičenim uporabnikom, te bi glede na natančno določena starostna, bivanjska, zdravstvena in finančna merila predlagala Zveza društev upokojencev Slovenije, sofinanciral 79 evrov v dveh letih. Občinam predlagajo, da vsakemu uporabniku iz te skupine nameni deset evrov mesečno.

Kot nam je povedal Pustatičnik, so občine, s katerimi so se že pogovarjali, izrazile zelo veliko naklonjenost pobudi in pripravljenost za sodelovanje. Upajo, da bo takšen pozitiven ton prevladal tudi drugod in da bo ta projekt res lahko ustvaril še širšo družbeno korist.

Strah pred padcem doma je eden od poglavitnih razlogov, ki starejše prepriča o njim sicer nepriljubljeni odločitvi: odhod v institucionalno varstvo.

E-oskrba racionalizira socialno varstvo

Občine se k sodelovanju lahko pridružijo do konca januarja 2018, celoten projekt pa bi izpeljali do jeseni 2018. Tovrstno subvencioniranje ima več zakonskih podlag, velike pa so tudi koristi, ki jih bodo od takšnega programa imele občine in skupnost, je prepričan Pustatičnik.

"E-oskrba poveča kakovost življenja občanov in pozitivno vpliva na učinkovitejšo rabo virov socialnega varstva in obvladovanje stroškov občanov v primeru organiziranega bivanja. Obvladuje prezgodnji odhod v institucionalno varstvo, pri čemer ne smemo pozabiti, da je ravno strah pred ponovnim padcem pri skoraj tretjini starostnikov vzrok za prezgodnji odhod v institucionalno varstvo," je izpostavil Pustatičnik.

"Zdravstveni in socialni stroški zaradi padcev so po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije dvakrat večji kot stroški teh blagajn zaradi prometnih nesreč."

Koristi niso samo za oskrbovance

"Toda koristi se pri oskrbovancih šele začnejo," je še povedal Pustatičnik in spomnil, da s storitvami e-oskrbe družinski člani lahko bolj kakovostno skrbijo za svoje star(ej)še ob manjši porabi časa.

"Svojci danes porabijo od 14 do 21 ur tedensko za oskrbo starejših družinskih članov, z uvedbo e-oskrbe pa lahko pričakujemo pozitiven vpliv na odsotnost z dela in večjo učinkovitost na delovnih mestih. Gotovo se bo poznal pozitiven vpliv na zdravstveno in socialno blagajno v občini, saj so zdravstveni in socialni stroški zaradi padcev po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije dvakrat večji kot stroški teh blagajn zaradi prometnih nesreč."

Manj odsotonosti z dela in večja učinkovitost poleg prihrankov zdravstvene in socialne blagajne prinašata tudi večanje davčnega prihodka, je še poudaril Pustatičnik.