Petek,
29. 3. 2013,
13.35

Osveženo pred

8 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
telefon

Natisni članek

Petek, 29. 3. 2013, 13.35

8 let, 3 mesece

Vse večje težave vse slabših baterij pametnih telefonov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Na začetkih mobilne telefonije je bilo povsem običajno, da bo baterija mobilnik napajala nekaj dni, celo več kot teden, ob tehnološkem razvoju naprav pa se zdi, da so bile baterije zapostavljene.

S težavo ste seznanjeni prav vsi lastniki pametnih telefonov, ki zjutraj napolnite ali pa iz omrežja izključite čez noč napolnjen mobilnik, nadležno obvestilo pa vas na pomanjkanje elektronske juhice opozarja že na večer istega dne. Uporaba spleta na mobilnih telefonih Starejši mobilniki so delovali na relativno preprosti in energetsko precej manj potratni povezavi 2G, ki je omogočala osnovne funkcije, pošiljanje sporočil SMS in MMS, klice in redkim izbrancem tudi izjemno počasen splet s hitrostmi prenosa do 236 kilobitov na sekundo. Informacijski napredek je bil v kratkih letih gromozanski in uporabniki so od svojih mobilnih spremljevalcev zahtevali vedno več. Splet je skozi mala vrata v mobilne naprave vstopil v obliki WAP-a. Prvotno precej preprost in s stranmi s črno-belim tekstom se je razvil v vsebinsko bogat medij, ki ga lahko Mobitelovi uporabniki še vedno raziskujete povsem brezplačno.

Dejstvo je, da se sodobne mobilne spletne strani v veliki meri v ničemer ne razlikujejo od tistih na osebnih računalnikih, kar s seboj prinaša prenose velikih količin informacij na napravo, ki jo, v večji ali manjši meri, še vedno z lahkoto spravimo v hlačni žep. Spletne strani, prilagojene mobilnim napravam, tako porabljajo okoli enajst džulov energije, tiste neokleščene pa tudi do trikrat več. Tako na primer spletna stran popularne Wikipedije porabi 31 džulov energije, kar je številka, pridobljena samo z obiskom naslovne strani, brez dodatnih klikov in raziskovanja, ki dodatno izprazni baterije.

Prevlada zaslonov na dotik Tudi način delovanja mobilnega omrežja ima velik vpliv na porabo energije. S pojavo omrežja 3G so proizvajalci zaradi strogih zahtev mobilnih omrežij še naprej uporabljali standardne ojačevalce, ki so bili razviti v tridesetih letih preteklega stoletja. To pomeni, da je za vsak vat prenesenega signala potreben še en vat za ogrevanje mobilne naprave, kar ji omogoča prenos signala.

Še večjo težavo predstavljajo mobilniki z zaslonom na dotik, kjer proizvajalci tekmujejo, kdo bo ustvaril večjo pošast s sijajem in množico nevidnih točk na zaslonih, ki večajo prodajne številke in dodatno obremenjujejo baterijo. Tudi tehnologija litij-ionskih baterij, ki so v devetdesetih povzročile pravo revolucijo, stagnira in se upira napredku.

Kaj so alternative? Ugibanja in poskusi morebitnega izkoristka sončne energije s sončnimi celicami so se hitro izkazali za nepraktične in takšni polnilci so postali uporabni le v najnujnejših primerih. Težavo bi lahko spremenila tehnologija WYSIPS (What You See is the Photovoltaic Surface). Torej je tisto, kar vidite in večino časa gledate na svojem zaslonu, fotovoltaična površina. Francis Robcis je lastnik podjetja, ki pravi, da je ime pravzaprav šala, saj je tehnologija miniaturnih silikonskih trakov v zaslonu nevidna človeškemu očesu. Prav tako ni nikakršnih omejitev pri uporabi na zaslonih na dotik in mobilnik se v stanju pripravljenosti vedno polni, no, če je prisotna svetloba.

Teslova rešitev neskončnega cikla Nikola Tesla, srbski elektroinženir, ki je iz hrvaške vasice odšel v daljne Združene države in skoraj lastnoročno izumil sodobno uporabo električne energije, je imel že pred stoletjem idejo o brezžičnem prenosu električne energije, razvoj katere so že na samem začetku zavirali tisti, ki brezplačnega vira ne bi mogli ustrezno zaračunavati.

Sodobno različico si je zamislil nekdanji delavec pri Intelu Joshua Smith, sprejela pa sta jo tako Google kot Intel. Gre za polnjenje mobilnikov s pomočjo radijskih valov. Povprečni televizijski stolp lahko proizvede megavat energije, ki jo širi v obsegu 30 kilometrov. Večina se je seveda izgubi zaradi oddaljenosti, a bi bilo energije še vedno dovolj za polnjenje baterije mobilnika, še posebej ponoči, ko so sončne celice popolnoma neuporabne.