Sreda, 7. 10. 2015, 14.00
8 let, 7 mesecev
Vse, kar je treba vedeti o Safe Harborju
Dogovor Safe Harbor, ki velja od leta 2000, je zelo pomemben predvsem za ameriška tehnološka podjetja, ki storitve ponujajo tudi Evropejcem. Takšnih podjetij je več kot 4 tisoč. S strinjanjem s paktom Safe Harbor se podjetja zavežejo, da bodo pri upravljanju s podatki o državljanih EU sledila osnovnim načel varovanja zasebnosti:
- uporabnika morajo seznaniti z zbiranjem podatkov in kako bodo ti podatki uporabljeni.
- Zagotoviti morajo ustrezno zaščito podatkov pred zlorabo ali krajo.
- Uporabniku morajo omogočiti, da dostopa do zbranih podatkov, jih po potrebi spremeni, izbriše ali pa od podjetja zahteva, da se ga izloči iz postopka zbiranja podatkov.
- Zbrani podatki morajo ustrezati le in zgolj namenu zbiranja.
- Podjetja lahko zbrane podatke naprej posredujejo le v primeru, da se tudi prejemnik drži načel varovanja zasebnosti.
- Podjetja morajo ves čas uveljavljati načela dogovora Safe Harbor.
Avstrijski aktivist Max Schrems je takrat z zahtevo za vpogled v dejavnosti Facebooka na področju kršenja zasebnosti uporabnikov pristopil do irskega regulatorja za varovanje osebnih podatkov. Na irsko komisijo se je obrnil zato, ker ima Facebook evropski sedež v Dublinu. Komisija je ob Schremsovi zahtevi takrat odmahnila z roko, saj naj bi dejavnosti Facebooka spadale v okvire Safe Harborja. Schremsov primer je nato pod drobnogled vzelo sodišče EU in včeraj odločilo, da se osebni podatki državljanov EU v ZDA ne bi smeli več pretakati le na podlagi dogovora Safe Harbor, saj naj ne bi bil skladen z direktivo EU o obdelavi osebnih podatkov in listino EU o temeljnih pravicah. Krajše - sodišče EU je Safe Harbor včeraj razveljavilo.
Za ameriška podjetja, ki se držijo dogovora Safe Harbor, sta lahko glavni posledici odločitve sodišča EU:
- zvišanje stroškov obratovanja, saj bodo morda morala vse podatke o državljanih Evropske unije prenesti in v nadaljnje shranjevati na strežnikih znotraj EU;
- zamujanje pri nudenju storitev uporabnikom ne le v EU, temveč na vseh trgih, kjer so podjetja prisotna.
Z velikimi administrativnimi težavami bi se lahko soočila predvsem manjša in srednja podjetja, ki se pri svojem delovanju zanašajo na pošiljanje podatkov v obdelavo podjetju na drugi strani Atlantika.
Še vedno ni bil. EU za podpis novega dogovora za vse državljane Evropske unije zdaj zahteva pravico, da lahko v primeru zlorabe njihovih osebnih podatkov ameriška podjetja toži na sodiščih v ZDA. Po pisanju portala IT World naj bi bil sprejet v naslednjih mesecih, nato pa bo trajalo še vsaj dve leti, da postane veljaven.