Četrtek, 19. 3. 2020, 19.10
4 leta, 9 mesecev
Ne le z epidemijo, borimo se tudi z "infodemijo"
Veliko leglo lažnih novic o koronavirusu je - WhatsApp
Količina zavajajočih in povsem lažnih informacij o koronavirusu, ki se pretakajo skozi Facebookovo aplikacijo za hipno sporočanje WhatsApp, je velika ovira za skrbnike javnega zdravja, ki si prizadevajo za zagotavljanje hitrih, odzivnih in pravilnih informacij o virusu ter epidemiji, ki jo je ta povzročil.
Težava dobiva dodatne razsežnosti, ker prek WhatsAppa kroži tudi mešanica pravilnih in nepravilnih informacij, zaradi česar je bralcem neredko težko ločiti, kaj je res in kaj ni.
Razmere so postale že tako resne, da slišimo vedno več pozivov svetovnih voditeljev in skrbnikov javnega zdravja, naj uporabniki WhatsAppa (in tudi drugih sorodnih aplikacij) nehajo deliti nepreverjene informacije, je med drugim poročal CNN.
Stop razširjanju nepreverjenih informacij
Irski premier Leo Varadkar je le eden od tistih, ki so na svojem profilu na Twitterju javno pozvali k prenehanju razširjanja nepreverjenih informacij prek skupin v aplikaciji WhatsApp.
"Takšna sporočila širijo strah in zmedo med ljudmi ter povzročajo resnično škodo. Prosim vas, da informacije pridobivate od uradnih in zaupanja vrednih virov."
I am urging everyone to please stop sharing unverified info on What's app groups. These messages are scaring and confusing people and causing real damage. Please get your info from official, trusted sources. Follow @HSELive @hpscireland @WHO @merrionstreet @dfatravelwise
— Leo Varadkar (@LeoVaradkar) March 16, 2020
Ne nasedajte: redno uživanje tople vode NE uničuje koronavirusa
Zavajajoče in napačne informacije praviloma zatrjujejo, da prihajajo od priznanega zdravnika ali nekoga, ki je blizu dobro obveščenim vladnim virom, med seboj pa jih nekritično razširjajo prijatelji in sorodniki.
Še najbolj nevarne so zavajajoče in celo lažne informacije, ki se prepletajo s pravilnimi in legitimnimi informacijami ter nasveti. Tako se, na primer, po omrežjih skupaj s pravilnimi nasveti za umivanje rok širi tudi nevarno zavajajoča trditev, da pitje tople vode vsakih od 15 do 20 minut nevtralizira delovanje koronavirusa. Ta naj bi odplaknila virus v želodec, kjer naj bi ga pokončala želodčna kislina. Še enkrat, ta trditev je napačna!
Res pa je, da je za splošno zdravje pomemben reden in zadosten vnos vode oziroma primerne tekočine, a to (žal) ne bo pokončalo koronavirusa.
Redno uživanje vode in drugih primernih tekočin je res zelo pomembno za zdravje, toda v nasprotju s številnimi "nasveti", ki krožijo po WhatsAppu, zgolj pitje tople vode na 15 ali 20 minut NE BO uničilo koronavirusa.
Kriptiranje: jamstvo zasebnosti, a tudi glavobol za lovce na dezinformacije
Čeprav je kriptiranje sporočil v aplikaciji pomemben prispevek k varovanju zasebnosti udeležencev, regulatorji in ustanove javnega zdravstva svarijo, da jim to močno otežuje prizadevanja za zajezitev škodljivih vsebin.
Pri WhatsAppu zatrjujejo, da se aktivno borijo proti lažnim informacijam, tudi tako, da podpirajo skupine, ki preverjajo informacije, prav tako sami ustvarjajo uporabniška imena, na profilih katerih lahko uporabniki WhatsAppa preverijo pravilnost informacij.
We have also made a $1m donation to @IFCN to expand the presence of local fact checkers on @WhatsApp. There are over a dozen so far, and we want more to be able to do their important work so rumors are identified and countered.
— Will Cathcart (@wcathcart) March 18, 2020
Ravno tako WhatsApp aktivno in denarno sodeluje z uradnimi organizacijami, kot je Svetovna zdravstvena organizacija, pripravljeni pa so sodelovati tudi pri uvedbi odzivnih centrov za te organizacije, prek katerih bi s sporočili svetovali ljudem z vsega sveta.
We have also made a $1m donation to @IFCN to expand the presence of local fact checkers on @WhatsApp. There are over a dozen so far, and we want more to be able to do their important work so rumors are identified and countered.
— Will Cathcart (@wcathcart) March 18, 2020
Škodljivo spodbujanje k pretiranim zalogam
Vrsta zavajajočih in škodljivih sporočil, ki se pretakajo po WhatsAppu, panično napoveduje sesutje oskrbe, zaradi česar naj bi bilo nujno čim prej narediti čim večjo zalogo vsega.
Nekatera sporočila gredo tako daleč, da omenjajo (seveda neresnično) sprejetje zakonskih aktov, ki narekujejo ustvarjanje takih zalog v gospodinjstvu.
Tudi ta sporočila so lažna in škodljiva, ravno nesorazmerno povpraševanje, ki ga poganja panika ob takšnih sporočilih, pa je glavni razlog za občasne težave pri dobavi nekaterih dobrin. Oblasti pozivajo k razumu in obljubljajo, da bo oskrba potekala nemoteno, če ne bo nepotrebnih valov pri povpraševanju.
WhatsApp je drugačen od Instagrama in Facebooka, čeprav je lastnik isti
WhatsApp se ne opisuje kot družbeno omrežje, temveč kot orodje za hipno sporočanje, bolj podobno posredovanju kratkih (SMS) in večpredstavnih (MMS) sporočil. Ravno zato ukrepi, ki veljajo za družbena omrežja, tu ne morejo veljati, pojasnjujejo pri WhatsAppu, ki je tako kot tudi družbeni omrežji Facebook in Instagram v lasti družbe Facebook.
It’s important to keep in mind @WhatsApp is different from public forms of social media and is relied on for the most personal communication. Compared to SMS and other messaging services, we prevent mass messaging, label forwards, and limit how they can be sent.
— Will Cathcart (@wcathcart) March 18, 2020
Lani je WhatsApp sprejel omejitev posredovanja sporoči, predvsem zato, ker so množična posredovanja sporočil povzročila množično linčanje v Indiji leta 2018, so še zapisali v prispevku medijske hiše CNN.
Skupine v aplikaciji WhatsApp so zdaj omejene na največ 256 udeležencev, posamezno sporočilo je naenkrat mogoč posredovati največ petim prejemnikom.
12