Nedelja, 7. 7. 2019, 19.59
5 let, 5 mesecev
Pozabljen pošasten stroj, ki so ga Nemci pustili, da zgnije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,95
7
Veliki premogovniški kopači z vedri bolj kot na nekaj, kar je mogoče voziti, spominjajo na tovarne.
Sredi travnika v Nemčiji, približno 550 kilometrov od severne slovenske meje, sameva verjetno največji zapuščen stroj na planetu. Gre za tako imenovani Bager 258, ki so ga pet desetletij uporabljali za odkrivanje zemlje s podpovršinskih slojev premoga. Leta 2002 opuščena 171 metrov dolga in več kot 50 metrov visoka pošast sicer pripada družini največjih in najtežjih kopenskih vozil na svetu. Najsodobnejši potomec Bagra 258 meri kar 225 metrov in tehta več kot 14 tisoč ton.
Bager 258 je kopač z vedri oziroma "schaufelradbagger", kot mu pravijo Nemci. Takšne stroje uporabljajo v premogovnikih odprtega tipa oziroma v tako imenovanih odprtih kopih. Z njimi odstranjujejo površinski sloj, torej zemljo in kamenje, ter razkrivajo plast premoga, ki je pod njim.
Kje je Bager 258:
Bager 258 je to od sredine 60. let prejšnjega stoletja, ko ga je izdelalo podjetje Lauchhammer, počel v rudniku lignita Welzow-Jug (Welzow-Süd), ki je bil takrat še del Nemške demokratične republike (NDR) oziroma tako imenovane Vzhodne Nemčije.
Takole je danes videti dnevni kop rudnika Welzow-Jug. V ozadju je eden od še večjih naslednikov Bagra 258.
Pošasten stroj, ki v dolžino meri 171,5 metra, visok pa je več kot 50 metrov in tehta skoraj 4.000 ton, je lahko z enim obratom kolesa za kopanje, na katerem so pritrjena vedra s kapaciteto 1,5 kubičnega metra, odstranil 15 metrov globok sloj zemlje.
Po spletu že nekaj časa kroži precej napačen podatek o prostornini posameznih veder za kopanje, in sicer naj bi ta znašala kar 1.500 kubičnih metrov. Če bi bilo to res, bi se Bager 258 naprej zvrnil že po napolnjenih dveh vedrih. Tudi vedra trenutno največjega tovrstnega stroja, to je Bager 293, imajo kapaciteto "zgolj" 15 kubičnih metrov.
Z vsakim zamahom je kopač zajel tudi nekaj lignita, ki pa ni bil namenjen v železniški vagon in nato v termoelektrarne, temveč je velikanski stroj z njim poganjal svoje motorje. Ti so lahko njegove gosenice sicer pognali do hitrosti šest metrov na minuto oziroma 0,36 kilometra na uro.
Ker se ga ni izplačalo razstavljati ali premakniti, so Modro čudo prepustili elementom
Ta Bager 258, po nemških odprtih kopih jih je namreč lomastilo več, je deloma zaradi okoljskih ukrepov, ki so povzročili zapiranje premogovnikov v Nemčiji, deloma pa zaradi zastarelosti prenehal delovati konec leta 2002.
Upravljavec rudnika je takrat odločil, da se stroja ne izplača premakniti drugam oziroma ga razstaviti, saj se je začelo postopno opuščanje njegovega dela dnevnega kopa Welzow-Jug.
Bager 258, ki so ga zaradi njegove izvirne modre barve imenovali tudi Modro čudo, so na kraju njegovega zadnjega delovnega dne tako preprosto prepustili elementom. Tako je Bager 258 videti danes:
Nekdanji dnevni kop je medtem spremenil namembnost, danes je tam namreč več sončnih elektrarn, in znova ozelenel:
Bager 258 je v spodnjem desnem kotu fotografije.
Čeprav neuradno velja za največji opuščen stroj na svetu, Bager 258, ki stoji nekaj deset kilometrov severno od nemške metropole Dresden, danes ni ravno najbolj prepoznavna turistična znamenitost.
Z #bagger258 je na družbenem omrežju Instagram označenih vsega 54 fotografij in videoposnetkov, na primer:
Bager 258 je imel še precej večje in težje potomce
Po nekaj vmesnih zaporednih številkah (285, 287) je leta 1978 glave znova obračal Bager 288, saj je z dolžino 220 metrov in težo 13.500 ton postal najtežje kopensko vozilo na svetu.
Bager 288. Za primerjavo smo obkrožili 16-tonskega nakladača, ki je ob pošastnem kopaču videti kot igračka.
Leta 1995 ga je nato nasledil še malce daljši (225 metrov) in težji (14.200 ton) ter enako visok (96 metrov) Bager 293, ki po nekaterih parametrih, tudi po mnenju Guinnessove knjige rekordov, velja za največje in najtežje kopensko vozilo vseh časov.
Preberite tudi:
7