Uporabniki bomo želeli več različnih naprav, ne samo ene

Tim O'Brien je eden od Microsoftovih strategov, ki še od davnega leta 2005 usmerja razvojna prizadevanja in strategijo storitev v oblaku. Sodeluje tudi pri razvoju storitvenih platform in aplikacij, predvsem spletnih storitev in storitev na platformi Windows Azure. V opisu njegovih delovnih nalog je tudi skrb za številne produktne razvojne skupine znotraj Microsofta, zato ima zelo dober vpogled v vsa področja Microsoftovega delovanja in tudi v njihove načrte. Ujeli smo ga prvi dan osrednjega dela letošnje NT konference na Bledu, kjer je bil eden od treh uvodnih govorcev, tik preden se je z Bleda odpravil v Umag na WinDays, sestrski dogodek NT konference, ki ga na Hrvaškem organizira tamkajšnja Microsoftova podružnica.

V letu, ko je Microsoft, kot pravi, objavil več novosti kot kadarkoli doslej, so napovedali konec življenjske dobe operacijskega sistema Windows XP, ki je na sceni že 11 let. Kako mu je uspelo preživeti tako dolgo v obdobju, ko so življenjske dobe v računalništvu vedno krajše?

Dolgoživost najbolje govori o kakovosti, a tudi za Windows XP se je vendarle iztekla življenjska doba. Uporabniki nimajo več samo ene naprave, aplikacije, ki so izvajajo v spletnih brskalnikih, postajajo vse pomembnejše, uporabniki so vedno bolj mobilni. Današnji operacijski sistemi morajo biti kos zahtevam spletnih servisom in aplikacij, ki se izvajajo na različnih napravah.

Prizadevamo si za en operacijski sistem, ki bo deloval na veliko različnih napravah. Zakaj šele zdaj?

Razvijalci bi najraje napisali samo eno aplikacijo, ki naj bi potem delovala kjerkoli – a to je v bistvu kar lažna in neuresničljiva obljuba. Vsaka naprava ima svoje prednosti ali značilnosti, zaradi katerih ima prednosti ali pomanjkljivosti glede na druge naprave in predvsem glede na pričakovan način uporabe. Za nekatere aplikacije nam prav pride detektor gibanja, za druge fotoaparat, za tretje je morda prednost oblika naprave ... Izziv za razvijalce je prenesti znanje na veliko različnih naprav in čez skupno uporabniško izkušnjo, na primer podobo uporabniškega vmesnika, ki je enaka na osebnem računalniku in mobilnem telefonu. Aplikacije si delijo skupno jedro, čeprav bo na primer pri mobilnem telefonu z zaslonom na dotik krmiljenje z napravo največkrat samo z enim prstom, pri precej večji tablici pa zagotovo z več prsti obeh rok.

Torej različna strojna oprema, a skupna uporabniška izkušnja ...

Ne bi dejal skupna, temveč dosledna. Bili smo priča nekaterim ponesrečenim poskusom razvijalcev aplikacij, da so te, prvotno zamišljene za pametne telefone, preprosto povečali za uporabo na velikih zaslonih tablic in so potem presenečeno ugotovili, da se ni obneslo. Uporabniško izkušnjo je treba graditi posebej za vsako posamezno napravo ob upoštevanju njenih prednosti in posebnosti.

Ob pojavu nekaterih novih pisarniških zbirk in operacijskih sistemov smo bili priča velikim spremembam uporabniškega vmesnika, ki so gotovo – vsaj pri nekaterih uporabnikih – povzročile veliko nejevolje. Ali ne bi bilo primerneje nadgrajevati, ne pa radikalno spreminjati?

Ti prehodi so bili za nas zanimiva lekcija. Šlo je za veliko odziva za nekaj, kar je bilo pozneje zelo dobro sprejeto. Naučili smo se, da je pomembno najti pravo razmerje med sprejemanjem uporabniških povratnih informacij in ohranjanjem preverjeno dobrih rešitev. Pri operacijskem sistemu Windows 8 smo tako začetni zaslon dokončno oblikovali na podlagi povratnih informacij uporabnikov, ki so nam jih posredovali med preizkušanjem v predobdobju. Ključ je v ravnovesju in v poslušanju uporabnikov.

Microsoft posluša svoje uporabnike?

Da. Sicer pa – kdo pri tem lahko postavlja merila, kaj je ustrezno in koliko je dovolj? Prepričan sem, da poslušamo bolj kot marsikdo v naši panogi. Seveda je vedno lahko boljše in seveda smo tudi mi lahko še boljši, a imam zelo dober občutek glede naše odprtosti in o tem, kako se pogovarjamo.

Kaj bo po vaših napovedih v prihodnjih letih najbolj priljubljena naprava za individualne uporabnike? Računalnik, tablica, pametni telefon?

Vprašanje predvideva enoznačen odgovor, a jaz v to v tem primeru preprosto ne verjamem. Zelo različni načini uporabe ter uporabniške zahteve in preference ne omogočajo, da bi ena sama naprava kar najbolje izpolnila vsa ta pričakovanja. Uporabniki bodo lahko izbirali med velikimi zasloni, srednjimi zasloni, majhnimi zasloni, za različne namene bodo imeli različne naprave. Podatki so tisti, ki bodo potovali med različnimi napravami, ravno zaradi tega bodo storitve v oblaku še pridobivale pomen.

Kako se nameravate približati razvijalcem?

Osebno menim, da lahko še bolj izkoristimo potencial, ki ga pri odpiranju do razvijalcev ponuja HTML5. Ta ni samo spletno orodje, a je možnost izrabe znanja o spletnih orodjih za razvoj aplikacij za različne naprave izjemno okno priložnosti, prek katerega se lahko približamo še drugim skupnostim razvijalcev – java, PHP. Pomemben korak pri zagotavljanju interoperabilnosti so prav storitve v oblaku, a smo prav zato šli še naprej. Tako smo na primer ob upoštevanju dejstva, da veliko mobilnih naprav poganja operacijski sistem iOS ali Android, v platformi Windows Azure razvili tudi to ustrezno podporo in se nismo omejevali samo na Microsoftove operacijske sisteme.

Kaj bi svetovali razvijalcem, kako razviti dobro aplikacijo?

Dober razvijalec bo zagotovil dobro uporabniško izkušnjo in vztrajal pri kakovosti. Dobra aplikacija je tista, ki po zaželenih lastnostih izstopa iz množice, in tista, ki je ni treba ločeno vzdrževati za vsako napravo posebej.