Ni se zmotil: drzna napoved, ki je spremenila svet

9. januarja 2007 je Apple na svoji tradicionalni konferenci MacWorld potrdil dolgoletne slutnje mnogih poznavalcev tehnološke industrije in razkril svoj prvi mobilni telefon z imenom iPhone. Jasno je bilo, da Apple na nov izdelek stavi ogromno: tistega dne je prenehal biti v prvi vrsti računalniško podjetje, saj so med konferenco oznanili, da ime podjetja spreminjajo iz Apple Computer v zgolj Apple. 

Steve Jobs zbranim novinarjem demonstrira, kako deluje iPhonov zaslon na dotik. Med predstavitvijo je imel Apple domnevno precejšnje težave z iPhonom, ki ga je za prikaz funkcij uporabljal Jobs, toda iPhoni so kasneje delovali tako, kot so obljubljali pri Applu. Foto: AP / Guliverimage

iPhone je predstavljal konkreten odmik od takratnega povprečnega mobilnega telefona: skoraj celotno sprednjo ploskev je prekrival zaslon, ki je bil z diagonalo 3,5 palca oziroma slabih devet centimetrov za tisti čas naravnost ogromen, fizične tipkovnice ni bilo, temveč je bilo gumbov le za vzorec, telefon pa je bilo mogoče tako rekoč v celoti upravljati kar z dotikanjem zaslona.

Steve Jobs je iPhone opisal kot "revolucionaren in magičen izdelek, ki je pet let pred katerimkoli drugim mobilnim telefonom". Novinarji, zbrani na predstavitvi iPhona, so bučno ploskali, toda navdušenju se je kasneje pridružil tudi skepticizem. 

Direktor Microsofta se je iPhonu smejal, toda zadnji se je smejal Jobs

Niso bili vsi prepričani, da je iPhone recept za uspeh, ker je bil precej drag in na voljo samo v enem omrežju, Cingular Network (kasneje AT&T), porajali so se tudi dvomi, ali bodo uporabniki sploh sprejeli telefon brez fizične tipkovnice.

Nokia, Motorola, Samsung, LG, Sony Ericsson, RIM (BlackBerry), takratne velesile industrije mobilnih telefonov, Applovega novinca niso dojemale kot grožnjo. Steve Ballmer, takratni direktor Microsofta, se je v dobro znanem nastopu pred televizijsko kamero iPhonu medtem celo posmehoval in ga označil za "ne najboljšo napravo za pošiljanje e-pošte". 

Na novo začrtana pravila igre

Izkazalo se je, da je imel prav Steve Jobs, ki je pravilno prepoznal željo uporabnikov ne le po drugačnem pristopu, temveč tudi po integraciji najsodobnejših tehnologij v napravo za povprečnega potrošnika, in ne zgolj za poslovneža, ki je mobilni telefon videl kot podaljšek pisarne.

Prvi iPhone danes velja za očeta industrije pametnih telefonov, saj so si Applov kalup hitro izposodili tudi drugi proizvajalci. Kdor je zamudil vlak ali trmasto vztrajal pri klasičnem pristopu, je bil izločen. Od zgoraj naštetih podjetij, ki so globalni trg mobilnih telefonov obvladovala januarja 2007, se je v petih letih po izidu iPhona na poziciji moči obdržal samo Samsung. Ostalim je tržne deleže pobral prav Apple, morebitno kasnejšo vrnitev med pomembne igralce pa jim je preprečil vzpon kitajske konkurence. 

29. junij 2007: začetek prodaje iPhona v ZDA, prizor iz ene od Applovih trgovin v New Yorku. Foto: AP / Guliverimage

Apple je pametni telefon iPhone v ZDA začel prodajati 29. junija 2007, milijon pa jih je v promet spravil v 74 dneh, do 10. septembra. Leta 2008 so zadovoljni s potrditvijo, da je bil neke vrste poskusni zajec dobro sprejet, pri Applu predstavili in izdali naslednika, ki je bil po mnenju mnogih "tisti prvi pravi" iPhone.

To je bil model iPhone 3G, ki je omogočal dostop do hitrega mobilnega interneta, uvedel je tudi nekaj novosti, ki so bile, če se ozremo nazaj, absolutne prelomnice, med drugim trgovino z aplikacijami AppStore in potisna obvestila (push notifications).

Trgovina z aplikacijami AppStore se morda celo premalo poudarja kot eden najpomembnejših izdelkov oziroma storitev v zgodovini podjetje Apple, saj je botrovala nastanku celotne industrije (razvoja aplikacij) in posledično vplivala na življenje tako rekoč vsakega Zemljana, ki ima dostop do pametnega telefona. Foto: Shutterstock

Ostalo je zgodovina. iPhone se je v desetletju in pol po zaslugi naraščajočega nabora funkcij, splošne kakovosti izdelave, gladkosti delovanja in tradicionalno odlične kamere (oziroma sistema kamer) ter dejstva, da je zaradi visoke cene lahko tudi statusni simbol oziroma da je lastništvo iPhona za mnoge stvar prestiža, uveljavil kot bržkone najbolj prepoznavna znamka mobilnih telefonov. Posamezni modeli so tudi prodajni rekorderji.

iPhone 6 in 6 Plus, ki sta izšla leta 2014, sta s kar 224 milijoni razgrabljenih enot najbolje prodajana pametna telefona v zgodovini te razmeroma mlade industrije, zasedata pa tudi tretje mesto na lestvici najbolje prodajanih mobilnih telefonov, vključno s klasičnimi, ki imajo fizično tipkovnico (prvi dve mesti zasedata nizkocenovni Nokii). Prvi pametni telefon med najbolje prodajanimi, ki ni iPhone, se nahaja šele na desetem mestu lestvice prodajnih uspešnic, gre pa za Samsung Galaxy S III (in njegovega "bratca" S III Mini). 

Apple je predvsem na krilih iPhona postal podjetje z največjo tržno kapitalizacijo na svetu. Trenutno je edino podjetje, ki je vredno več kot dva bilijona (dva tisoč milijard) ameriških dolarjev. Leta 2021 je Apple več kot polovico prihodkov (52 odstotkov) ustvaril prav s prodajo iPhonov. 

Malo znana zgodba je, da je Apple 9. januarja 2007 pametni telefon iPhone v takšni obliki in predvsem s takšnim poimenovanjem predstavil kljub temu, da tega pravzaprav ni imel pravice storiti. Lastnik pravic za uporabo imena oziroma blagovne znamke iPhone je bil namreč Cisco, še eno ameriško tehnološko podjetje. Cisco je dva dni pozneje tudi vložil tožbo zoper Apple, podjetji sta se kasneje pogodili za neznan znesek. Cisco je Applu kasneje prodal tudi blagovno znamko iOS, kar je ime operacijskega sistema za pametne telefone iPhone. Foto: AP / Guliverimage

Zelo drugačni časi

Applova tiskovna konferenca 9. januarja 2007, na kateri je Steve Jobs pokazal prvi pametni telefon iPhone, je dober opomnik, kako zelo so se v razmeroma kratkem času, v samo šestnajstih letih, spremenila razmerja in sile moči v (ameriški) tehnološki industriji.

Ob debiju prvega iPhona je Twitter obstajal manj kot eno leto, YouTube pa manj kot dve. Najbolj priljubljeno družbeno omrežje ni bilo Facebook, temveč MySpace. Instagram in TikTok še nista obstajala. Ogromno Slovencev je še vedno uporabljalo domačega ponudnika e-pošte email.si. Premoženje Elona Muska je bilo vredno le nekaj sto milijonov, in ne več kot sto milijard dolarjev.

Steve Jobs je, ko je tistega dne prišel na oder, najprej kar precej časa namenil britju norcev iz poslovnega rivala. Ne le, da je to nekaj, česar Apple na svojih velikih dogodkih po Jobsovi smrti (2011) ne počne več, temveč pogosto takoj preide k stvari, tudi rivalstvo je bilo precej drugačno.

Če danes za največjega Applovega tekmeca velja Google, je takrat Apple kot glavnega antagonista v svoji zgodbi videl Microsoft. Takratni prvi človek Googla, direktor Eric Schmidt, se je med predstavitvijo prvega iPhona medtem celo pojavil na odru in Stevu Jobsu segel v roko.

Konec leta 2006 oziroma le nekaj dni pred predstavitvijo prvega iPhona je bil Microsoft tretje najvrednejše podjetje v Združenih državah Amerike, Appla pa ni bilo niti med prvo petdeseterico. Konec leta 2007 je Microsoft še vedno zadrževal tretje mesto, Apple pa se je prebil na 33. mesto. Danes je Apple številka ena, Microsoft pa številka dve. Foto: Shutterstock

Medtem ko sta Google in Microsoft, oba sta bila na tak ali drugačen način prisotna na predstavitvi prvega iPhona, danes še vedno velikana industrije, je drugačno usodo doživel tretji udeleženec.

Apple je na oder 9. januarja 2007 povabil tudi Jerryja Yanga, soustanovitelja in takratnega direktorja Yahooja. Steve Jobs je Yahoo! predstavil kot podjetje, brez katerega si je nemogoče predstavljati internet. To je bilo takrat res: iskalnik Yahoo! in njegova spletna hobotnica sta bila januarja 2007 v samem vrhu seznama najbolj obiskanih spletnih mest.

Steve Jobs med predstavljanjem funkcij novega iPhona. Ena od njih je bila tudi integracija spletne pošte Yahoo!. Foto: AP / Guliverimage

Mnogim je bilo sicer že takrat jasno, da Yahoo! izgublja bitko z Googlom, ne pa tudi vodstvu Yahooja, ki je leto dni pozneje zavrnilo ponudbo Microsofta, ki je za prevzem podjetja ponujal skoraj 45 milijard ameriških dolarjev. Yahoo! je kljub poskusom oživljanja naslednje slabo desetletje vse bolj tonil v pogubo, kar je ostalo od njega, pa je leta 2016 za skoraj desetkrat manjši znesek kupil ameriški telekomunikacijski velikan Verizon.