Srdjan Cvjetović

Petek,
10. 5. 2013,
16.05

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

televizija šport

Petek, 10. 5. 2013, 16.05

8 let, 7 mesecev

Športni prenosi se nezadržno selijo na plačljive TV-programe

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Dogodek izpred dobrih dvajsetih letih je zarisal trend, ki se širi vedno hitreje: športnih prenosov bo na javnih televizijah vedno manj. Zanje bo treba plačati na specializiranih programih.

Predvsem v zadnjih desetih letih so cene pravic športnih prenosov poletele v nebo, a premiki so se začeli dogajati že leta 1992 s premišljeno potezo britanskih športnih poslovnežev. Tistega leta so ustanovili elitno Premier League in, kar je bilo takrat hladen tuš za britansko nacionalno televizijo BBC, na novo definirali pravice prenosa tekem. Do tistega leta so bile pravice prenosov vrhunskega nogometa v Veliki Britaniji domala monopol BBC-ja, a so takrat z njimi pretrgali pogodbo in pravice prenosa za novo ligo je dobila plačljiva televizija Sky TV, ki deluje na zaprti platformi.

Za prodajalce šteje predvsem izkupiček To je bil in še vedno je naraven potek evolucije športnih pravic, so prepričani predstavniki lastnikov in prodajalcev teh pravic, ki so sodelovali na eni od razprav konference New Europe Market (NEM), ta se odvija v Dubrovniku. Za lige in preostala tekmovanja so plačljivi televizijski programi priložnost, da dobijo veliko več gledalcev, kot so jih imeli prej z odprtimi prizemeljskimi programi, od pravic pa tudi veliko več denarja, ki ga lahko namenijo za naložbe in kritje neverjetno hitro naraščajočih stroškov.

Javnim televizijam zmanjka denarja in prostora Ob vedno pestrejši ponudbi športnih vsebin – gledalci na primer ne spremljajo več zgolj prve nogometne lige v lastni državi, temveč domala v vseh evropskih državah – programske sheme odprtih prizemeljskih programov, kjer morajo zadostiti okusom, zahtevam in pričakovanjem najširšega kroga gledalcev, preprosto ne morejo več sprejeti vse športne ponudbe, ki jo športni navdušenci pričakujejo. In ne samo to: ob tako hitro naraščajočih cenah pravic odprte postaje niti nimajo več tako visokih postavk v svojih proračunih, s katerimi bi si lahko privoščile nakup najbolj privlačnih prenosov. Nogomet je postal (nerazumljivo) drag že zato, ker je velikanske plače vrhunskih nogometašev nekje treba zaslužiti.

Več povpraševanja, višja cena Eden od prelomnih trenutkov v državah naše regije je bil prihod komercialnih televizij, saj so takrat cene pravic športnih prenosov tudi pri nas zelo zrasle. Prodajalci teh pravic so pravilno zavohali priložnost, kupci, z nacionalnimi televizijami so zdaj tekmovale tudi komercialne, so stokali, da jih prodajalci molzejo, a so se še vedno odločali za nakup. Najbrž so vedeli, zakaj, kajti tako operaterji kot gledalci so bili pripravljeni plačati še tako visoke cene.

Uporabnikom ni pomembno, na kakšen način prejemajo signal, temveč jih zanima le tisto, kar gledajo. Vsebina ima odločilen pomen pri izbiri nekega programskega ali vsebinskega paketa in odločitvi, ali cena upravičuje nakup.

Zato so negodovanja tistih, ki se jim kolca po starih časih, ko so bili prenosi športnih tekem zastonj, najbrž brezpredmetni. Trg narekuje svoje, ali, kot je omenil eden od razpravljavcev, ki se sicer ukvarja s prodajo pravic prenosa za športne dogodke: "Zakaj je nekaterim gledalcem težko sprejeti, da morajo plačati za športni prenos, ni jim pa težko plačati vstopnice za kino?"

Konvergenca je prednost pri povrnitvi naložb Zakaj smo zadnje čase priča pojavom, da najdražje pravice prenosov športnih dogodkov gredo v roke telekomunikacijskih operaterjev, ne televizijskih postaj? Preprosto: zaradi boljših možnosti povrnitve naložbe. Operaterji plačljivih televizijskih postaj, torej tudi telekomunikacijski operaterji, ki ponujajo IPTV oziroma "trojčke" v povezavi s komunikacijskimi storitvami svojih združenih (konvergenčnih) naročniških paketov, imajo veliko večje možnosti trženja kot odprte televizijske postaje, katerih edina možnost za povrnitev naložbe je prodaja oglasnega prostora med prenosi.

Šport se obrestuje Pri operaterju Hrvatskem telekomu, katerega predstavnik je sodeloval v razpravi, so prepričani, da je bila odločitev za nakup še tako dragih pravic za prenose športnih dogodkov dobra poslovna odločitev, ki se jim obrestuje. V njihovi strategiji vsebin je šport pomemben del, njihov poseben športni paket naročnikom ponuja veliko več vrhunskega športa, kot so ga kdaj v preteklosti lahko spremljali na odprtih programih. Podobno razmišljajo tudi v Telekomu Slovenije glede pravic, ki jih imajo za nogometno ligo prvakov (UEFA Champions League).

Kaj prinaša prihodnost? Razpravljavci, tako iz sveta komercialnih televizij kot tudi telekomunikacij in imetnikov pravic športnih prenosov, so enotnega mnenja: v prihodnosti bodo športni dogodki na odprtih prizemeljskih programih prisotni le izjemoma, še najverjetneje kadar gre za pomembne tekme nacionalnih reprezentanc. Odprte televizijske postaje sicer verjamejo, da si kljub drastično spremenjenim vlogam v zadnjem desetletju še vedno zaslužijo imeti nekatere športne pravice – in nekatere dogodke še vedno najprej ponudijo javnim televizijam, četudi jih te včasih naprej delno sublicencirajo komercialnim televizijam.

A kaže, da bodo odprte prizemeljske televizijske postaje svojo vlogo vedno težje uveljavljale. O tem govori tudi namera organizacij FIFA in UEFA, ki načrtujeta centralizacijo pravic tudi na kvalifikacijskih tekmah, kjer so pravice do zdaj urejali nekoliko bolj na nacionalnih ravneh. Če jima bo uspelo, bo to samo še pospešilo že tako neustavljiv trend prehoda športnih prenosov na plačljive televizije.