Razkrili temn(ejš)o plat družbenih omrežij

V poldrugi uri Netflixovega dokumentarnega filma o temnem ozadju velikih tehnoloških platform imajo ključno vlogo žvižgači, nekoč zaposleni pri Facebooku, Googlu in drugih sorodnih podjetjih, ki so imeli veliko za povedati čez učinke svojih lastnih tvorb, poroča ameriška medijska hiša CNBC.

Tako daleč gredo njihova svarila, da nekdanji direktor monetizacije Facebooka Tim Kendall na vprašanje, kaj ga najbolj skrbi, odgovarja, da "je v najkrajšem časovnem času to državljanska vojna".

Sledijo nam, usmerjajo nas, spreminjajo nas

Po ocenah britanskega časnika The Independent najpomembnejši dokumentarni film našega časa razkriva, kako tehnološka podjetja usmerjajo volitve ter sledijo milijardam ljudi z namenom dostavljanja ciljanih oglasov in ustvarjanja funkcij, ki spodbujajo zasvojenost.

Prvič so ga predvajali januarja na festivalu Sundance, javnosti pa so ga predstavili 9. septembra. Kot še poroča medijska hiša CNBC (in drugi), je ta dokumentarni film sprožil plaz uporabnikov, ki so že ali vsaj načrtujejo izbrisati (kolikor je to sploh mogoče) svoje profile na družbenih omrežjih – Facebook in Instagram naj bi bila pod najmočnejšim pritiskom.

Mladim ni pretirano mar za takšne teme

Na medijska vprašanja, ali jih skrbi dejanski in potencialni odliv uporabnikov, Facebook, katerega last je tudi Instagram, in Google nista odgovorila. Facebook je namesto tega ponudil opomnik na svoje nedavne projekte, vezane na varnost in mentalno zdravje.

Ta dokumentarec pa ima tudi svoje nasprotnike, ki menijo, da je zavajajoč. Med njimi so tudi takšni, ki verjamejo, da večjega odliva uporabnikov ne bo, češ da za mnoge uporabnike vsebina dokumentarnega filma ne prinaša nič novega, milenijcem in generaciji Z pa po njihovih ocenah to, pravijo, ni zelo pomembno. Zaskrbljeni bodo, predvidevajo, le starejši uporabniki in starši.

Novice Udarna izpoved zaposlene pri Facebooku: "Po rokah imam kri"

Pod drobnogledom in kritikami, a prihodki rastejo

Netflix se je s svojo dokumentarno produkcijo že lani lotil Facebooka. V dokumentarnem filmu The Great Hack so se usmerili predvsem na afero z družbo Cambridge Analytica, ki je nepooblaščeno analizirala podatke uporabnikov Facebooka.

Novice Ali sploh veste, kaj je Facebook počel z vašimi pogovori?

Kljub vedno večjemu nadzoru regulatorjev in tudi samih uporabnikov, tudi takšnih, ki spodbujajo k odhodu s Facebooka (in tudi drugih družbenih omrežij), prihodki istoimenske družbe vseskozi naraščajo.

Tako recimo irski regulator zahteva, da podatkov uporabnikov iz Evropske unije Facebook ne bi več pošiljal v ZDA, temveč bi jih hranil na strežnikih v Evropski uniji. Facebook vztraja, da takšnega prehoda ni mogoče hitro izpeljati, regulator pa grozi s prepovedjo delovanja v Evropski uniji.

Novice Konec Facebooka za nas: se res lahko zgodi nepredstavljivo?

Ustvarjajo motnje in spodbujajo zasvojenost

Upravitelji družbenih omrežij in tehnoloških platform ne morejo reči, da so očitki, ki jih izpostavlja The Social Dilemma, zanje novi. Leta 2013 je Tristan Harris delal za Google kot "etik oblikovanja in produktni filozof", ko je pripravil interno prezentacijo, v kateri je posvaril, da nekatere tehnologije, tudi pri Googlu, ustvarjajo motnje in zasvojenost pri uporabnikih.

Takrat je, poroča portal VentureBeat, jasno opozoril, da tehnološka podjetja manipulirajo s človeškimi psihološkimi slabostmi in tako podaljšujejo čas, ki ga uporabniki prebijejo z njihovimi aplikacijami.

Rušilni učinki v napačnih rokah

V naslednjih letih se je ta dilema samo še poglabljala. Ta uničujoči vpliv na družbo se je skozi teme, kot so mentalno zdravje, vladna propaganda, teorije zarot, lažne in zavajajoče informacije, polarizacija ter celo politično in družbeno šikaniranje, samo še krepil.

Tako daleč, da so te tehnologije, ki imajo sicer nesporno tudi svoje dobre strani in odpirajo številne priložnosti za osebni razvoj in večanje kakovosti življenja, v napačnih rokah ali rokah tistih, ki imajo interes in znanje za njihovo zlorabo, že (lahko) predstavljajo grožnjo za obstoj človeštva.

Novice Levica predlaga obdavčenje podjetij Facebook, Google in drugih velikanov

Imeli bodo misli, ki jih niso načrtovali

Harris je medtem zapustil Google in zdaj lobira za pozitivne tehnološke spremembe. Svojo predstavitev izpred sedmih let opisuje z besedami, da "nikoli prej v zgodovini ni 50 oblikovalcev, kalifornijskih belcev v starosti od 20 do 35 let, sprejemalo odločitev, ki bodo vplivale na dve milijardi ljudi".

Harris v oddaji še pojasnjuje, da bosta "imeli dve milijardi ljudi misli, ki jih nista načrtovali, ker je Googlov oblikovalec dejal, da tako delujejo zaslonske notifikacije, ki nas prebudijo v jutro".

Želeli smo širiti ljubezen, zdaj imamo depresivne najstnike

Justin Rosenstein je delal pri Googlu, preden ga je poklicna pot odpeljala v Facebook, kjer je sodeloval pri razvoju izvirnega gumba za všečkanje (Like). Prepričan je, da so tehnologije, ki so nastajale z dobrimi nameni, dolgoročno ustvarile izredno slabe neželene posledice.

Leta 2013 je Tristan Harris delal za Google kot "etik oblikovanja in produktni filozof", ko je pripravil interno prezentacijo, v kateri je posvaril, da nekatere tehnologije, tudi pri Googlu, ustvarjajo motnje in zasvojenost pri uporabnikih. Foto: Netflix / Posnetek zaslona

"Ko smo ustvarjali Like, je bila naša edina motivacija najti način za širjenje pozitivnosti in ljubezni v življenju. Kaj imamo danes? Najstnike, ki padejo v depresijo, če nimajo dovolj všečkov, ali politično polarizacijo, česar nismo mogli videti v tistih časih," v oddaji med drugim pove Rosenstein.

Utopija in distopija hkrati

Seveda se moramo zavedati, da so komunikacijske in internetne tehnologije prinesle tudi številne prednosti. "Vse to ustvarja zmešnjavo, ker je hkrati utopija in distopija (antiutopija)," je še povedal Harris.

Že leta 2012 sta Facebook in kalifornijska univerza (University of California) objavila študijo vpliva dejavnosti v internetu na dejanja v "pravem" svetu. S preučevanjem rezultatov volitev za kongres leta 2010 so ugotovili, da je eno samo sporočilo na Facebooku na dan volitev prepričalo okrog 340 tisoč volivcev, da so se ta dan odpravili na volišča. Ugotovili so tudi, da so imeli pri tem najtesnejši prijatelji na Facebooku največji učinek.

Zastrašujoč potencial

Čeprav se to sliši pozitivno, je potencial množičnega vplivanja družbenih omrežij zastrašujoč. Toliko bolj, ker se posamezniki pogosto ne zavedajo, da z njimi manipulirajo.

"Ne gre za to, da bi bila tehnologija eksistencialna grožnja, gre za zmožnost tehnologije, da na površino potegne najslabše v družbi," je še povedal Harris. "To najslabše v družbi pa je eksistencialna grožnja."