Razčistimo enkrat za vselej: ali Wi-Fi povzroča raka?

Brezžični internet Wi-Fi Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), prišteva v skupino dejavnikov, ki pri ljudeh mogoče povzročajo raka. Gre za tako imenovano skupino karcinogenov 2B.

To pomeni, da pri izpostavljenosti visokofrekvenčnemu sevanju, kot je Wi-Fi, morda obstaja tveganje za razvoj raka. A uvrstitev omrežij Wi-Fi v skupino karcinogenov 2B obenem pomeni tudi, da povezava med morebitnim karcinogenom, v tem primeru Wi-Fi-jem, in rakavim obolenjem še ni bila znanstveno dokazana.

Wi-Fi raka ne povzroča nič bolj od vložene zelenjave, dela z lesom ali kave Brezžičnim omrežjem v skupini karcinogenov 2B družbo delajo snovi, s katerimi se ljudje srečujemo vsaj tako pogosto kot z Wi-Fi-jem, z nekaterimi tudi vsak dan. Na seznamu, ki ga lahko preverite tukaj, tako najdemo tudi sestavine, ki jih uporabljamo pri vlaganju zelenjave, glavne učinkovine pogosto uporabljanih začimb, stiropor, pa tudi aktivnosti, kot je delo z lesom.

Zakaj znanost še ni našla dokaza, da sevanje brezžičnih omrežij povzroča raka ali kako drugače škodi zdravju? Glavni razlog, da še ni bilo neodvisne, univerzalno sprejete znanstvene študije brez pomanjkljivosti ali napak, ki bi dokončno potrdila potencial brezžičnega sevanja za nastanek rakavih obolenj, je, da to sevanje ne prenaša toliko energije, da bi lahko bilo nevarno.

Z drugimi besedami: sevanje brezžičnih omrežij, ki spada med tako imenovane neionizirajoče vrste sevanja, v telesu ne more povzročiti bistvenih kemičnih sprememb. V najslabšem primeru ga lahko le površinsko poškoduje (izpostavljenost sončnim žarkom, ki povzroči opekline kože, na primer).

Ionizirajoče sevanje, kamor prištevamo žarke gama (nastajajo pri eksplozijah jedrskih bomb, na primer) in rentgensko sevanje, pa lahko poškodujejo DNK in dokazano povzročajo tudi rakava obolenja.