Problem je bistveno gonilo inovacij

Pri inovaciji gre za reševanje izzivov, kar zveni preprosto, pa najbrž ni ravno tako. Kaj je torej najpreprostejši in najtežji del inovacije?

Najtežji del je najti dober smiseln problem. Med raziskovanjem za knjigo Mapping innovation, sem govoril s številnimi in raznolikimi ljudi, od Nobelovih nagrajencev, startup-ov, podjetnikov, raziskovalcev ter izvršnih direktorjev pomembnih podjetij kot sta na primer Google in IBM. Vsi so bili zelo različni ljudje, mene pa je zanimalo, kaj jih povezuje, kaj imajo skupnega. Ugotovil sem, da jih med dobre inovatorje uvrščamo zgolj zato, ker so zmeraj znova iskali nove probleme, ki jih je potrebno rešiti.

Najlažji del je priti do idej. Običajno se zgodijo tako, da zberemo ljudi, ki skupaj vetrijo možgane. Marsikdo je prepričan, da so temelji inovacije ideje, v resnici pa so bistveni dobri smiselni problemi. Če prepoznate takšen problem, bodo prišle tudi ideje.

Vsak problem je drugačen in tako je tudi z rešitvami. Ali kljub temu obstaja kakšen vodič, kako najti boljše in pametnejše rešitve?

Eden od načinov iskanja dobrega problema je, da poiščete nekaj, kar ljudje poskušajo zaobiti. To pomeni, da nečesa sami ne morejo rešiti, zato na nek skoraj nor način poskušajo priti do cilja. Takšno težavo sta recimo rešila Uber in Airbnb. Dober problem je torej tisti, za katerega ljudje potrebujejo rešitev.

Kaj imajo strategije uspešnih podjetij kot so Apple, Shopity in Alibaba skupnega? Kako jim zmeraj znova uspeva biti en korak pred vsemi?

Veliko je govora o prilagajanju. Velika podjetja se ne prilagajajo, ampak so pripravljena. Googla nihče nikoli ni vprašal, kako se je prilagodil na iskanje po spletu, ker so si najboljši brskalnik sami zmislili. Njihova prilagoditev na družbena omrežja je bila popolna polomija. Enako je bilo pri Microsoftu njihovem poskusu mobilne telefonije. Zanimiv primer je IBM, ki je po več kot sto letih še zmeraj dobro podjetje. To je izključno zato, ker so zmeraj pripravljeni na naslednji veliki val. 

Kaj pomeni biti poslovnež v ZDA oziroma v razvijajočih državah vzhodne Evrope?

V ZDA je vse veliko bolj strukturirano, kar je lahko prednost ali pa tudi ne. Ljudje so veliko bolj specializirani in se odlično znajdejo na zelo specifičnih področjih. Vzhodna Evropa je čisto nasprotje temu. Ljudje nimajo specifičnih znanj, se pa veliko bolje prilagajajo in so veliko bolj inovativni. Večina Američanov deluje v okviru uveljavljenih poslovnih modelov, večina ljudi v vzhodni Evropi veliko raje barva zunaj omejenih črt. Ko sem leta 1997 prvič prišel na Poljsko, sem bil zelo prepričan vase. Pameten Američan, ki bo te ljudi naučil o kapitalizmu in kako delujejo mediji. Pogosto sem rekel »to deluje tako in tako«, nakar so me zmeraj vprašali zakaj. Bil sem začuden, ker se tega sam nikoli nisem vprašal. Ugotovil sem, da obstajajo razlogi, zakaj nekaj počnemo na določen način, vendar jih bolj ali manj izvajamo po dogovoru. Zato, ker se to pač tako dela. Potem sem ugotovil, da pa morda vseeno obstajajo boljši načini, zato sem potoval v različne države, kjer sem doživel, da so podobna podjetja delovala po popolnoma drugačnem principu.

Kako bi lahko Slovenija postala bolj zanimiva za tuja podjetja?

Za Slovenijo bi specializacija lahko pomenila dobrodošlo spremembo. Prijateljica AnnaLee Saxenian je napisala zanimivo knjigo The New Argonauts, ki opisuje novo nastala tehnološka središča v Tel Avivu, Tajpeju in Izraelu. Ugotovila je, da nova tehnološka središča niso nastala po naključju. Ustvarjati so jih začeli ljudje, ki so včasih delali v Silikonski dolini. Po vrnitvi v svojo domovino so namreč ohranjali tesne stike z okoljem, v katerem so prej delovali. To bi lahko bil zelo dober model za Slovenijo. Če bi vam torej dal kakšen nasvet, kako bi postali bolj inovativni, bi rekel, da se vprašajte, kako lahko razširite in poglobite povezave z drugimi inovacijskimi centri po vsem svetu.

V enem izmed govorov uporabljate besedno zvezo »Square Peg Business«. Lahko pojasnite, kaj to je in kaj za podjetje pomeni na dolgi rok? (Sqare Peg = kvadratni klin v okrogli luknji)

To ne pomeni nič slabega. V osnovi gre za donosno operativno podjetje, ki z optimizacijami izboljšuje svoje poslovanje. To je v boju za konkurenčnost tudi potrebno. Problem nastane, ko takšno podjetje naleti na izzive sodobnega sveta. Obstaja namreč nevarnost, da zmeraj znova izboljšujejo nekaj, česar ljudje več ne potrebujejo. Na tak način tudi velika podjetja propadajo. Zato je ob optimizaciji in izboljševanju poslovanja pomembno, da podjetje raziskuje in išče nove probleme, ki jih je potrebno rešiti. Enačba je enostavna. Če ne raziskujete, nimate česa novega odkriti. Če ne odkrijete ničesar novega, niste inovativni. In če niste inovativni boste prej ali slej propadli.

Innovation Excellence vas je na svoji lestvici top 40-tih blogerjev umestil na visoko drugo mesto. Kakšen je recept za tako uspešen blog?

Zame je večji dosežek ta, da sem zadnjih pet let med prvimi petimi. Verjamem, da je ključ do uspeha to, da sam upoštevam svoje nasvete, nenehno raziskujem in se učim. Blog sem začel pisati v sklopu svojega učnega procesa, nikoli si nisem mislil, da bom z njim služil. Namen bloga je vsekakor ta, da skušam biti v pomoč.